Page 119 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 119
j. žmavc ■ quot linguas calles ...
vabila na JeŠt interno usposabljanje Raznojezični in raznokulturni pristopi
pri pouku – praktični primeri uporabe ROPPA, 25. 11. 2017; poudarila J. Ž.)
Čeprav iz navedenega odlomka tega ni mogoče zaznati, je bilo v pr
vem in drugem letu trajanja projekta precej prostora namenjeno razdela
vi posameznih konceptov in pojmov, da bi čim bolj poenotili teoretska
izhodišča za nadaljnje delo. Zlasti raziskovalni del skupine je aktivno so
očal različne teoretske podlage in predstave o tem, kaj vse lahko v dolo
čenem kontekstu zaznamujeta pojma večjezičnost in raznojezičnost (npr.
Aronin in Hufeisen, 2009; Cook in Li, 2016; Franceschini, 2011; Garcia
2009; Grommes in Hu, 2014; Li, 2017) in katere njune konceptualizaci
je lahko predstavljajo podlago za oblikovanje izhodišč, praks ter na koncu
tudi smernic (npr. Čok 2009, Bratož, 2017; Lipavic Oštir et al. 2015, 2017;
Pirih Svetina, 2016; Pižorn 2017). Obenem projekt pri opredeljevanju
konceptov v veliki meri izhaja tudi iz temeljnih evropskih in nacionalnih
dokumentov s področja vloge jezikov in jezikovnega izobraževanja11 ter za
opredeljevanje raznojezičnosti naklonjenega okolja kot ključne opredelju
je tri koncepte: 1) večjezičnost (ang. multilingualism), ki v tem kontekstu
zaznamuje znanje več jezikov ali soobstoj različnih jezikov v neki družbi,
med katerimi nujno ne potekajo povezave (npr. nabor jezikov, ki se jih je
mogoče učiti v neki šoli; spodbujanje k učenju več jezikov; zmanjševanje
prevlade nekega jezika); 2) raznojezičnost (ang. plurilingualism), ki zazna
muje sporazumevalno zmožnost, ki »ni le vsota čimbolj popolne jezikov
ne zmožnosti v posameznih tujih jezikih, ampak je celovit posameznikov
jezikovni repertoar, sestavljen tudi iz najmanjših jezikovnih drobcev po
sameznih jezikov« (SEJO, 2011: str. 26). Raznojezičnost se tudi nenehno
razvija skozi širjenje posameznikovih izkušenj z jezikom v različnih kul
turnih kontekstih in temelji na celostnem znanju, znotraj katerega se po
samezni jeziki med seboj povezujejo in medsebojno delujejo (prim. Coste
et al., 2009: str. 16–19);12 3) čezjezikovanje (ang. translanguaging), ki ga ra
zume kot proces, ki govorcu v vsakem trenutku omogoča izrabo celotnega
11 Npr. Resolucija Sveta Evrope o večjezičnosti; Evropska strategija za večjezičnost; Reso
lucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018; Strategija vključevanja
otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveni
ji 2007; ter zlasti na ravni vsebin: SEJO – Skupni evropski jezikovni okvir z dodatkom
z novimi opisniki raznojezične in raznokulturne kompetence (https://rm.coe.int/ce
fr-companion-volume-with-new-descriptors-2018/1680787989); ROPP – Referenčni ok
vir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam.
12 Za tovrstni opredelitvi večjezičnosti in raznojezičnosti predstavlja referenčno literaturo
zlasti seznam strokovnih publikacij (različnih študij in priročnikov), ki jih je pripravila
skupina jezikoslovcev v okviru Sveta Evrope in Evropskega centra za moderne jezike in jih
je mogoče najti na tej povezavi: https://www.ecml.at/Thematicareas/PlurilingualEduca
tion/Resources/tabid/1672/language/en-GB/Default.aspx
117
vabila na JeŠt interno usposabljanje Raznojezični in raznokulturni pristopi
pri pouku – praktični primeri uporabe ROPPA, 25. 11. 2017; poudarila J. Ž.)
Čeprav iz navedenega odlomka tega ni mogoče zaznati, je bilo v pr
vem in drugem letu trajanja projekta precej prostora namenjeno razdela
vi posameznih konceptov in pojmov, da bi čim bolj poenotili teoretska
izhodišča za nadaljnje delo. Zlasti raziskovalni del skupine je aktivno so
očal različne teoretske podlage in predstave o tem, kaj vse lahko v dolo
čenem kontekstu zaznamujeta pojma večjezičnost in raznojezičnost (npr.
Aronin in Hufeisen, 2009; Cook in Li, 2016; Franceschini, 2011; Garcia
2009; Grommes in Hu, 2014; Li, 2017) in katere njune konceptualizaci
je lahko predstavljajo podlago za oblikovanje izhodišč, praks ter na koncu
tudi smernic (npr. Čok 2009, Bratož, 2017; Lipavic Oštir et al. 2015, 2017;
Pirih Svetina, 2016; Pižorn 2017). Obenem projekt pri opredeljevanju
konceptov v veliki meri izhaja tudi iz temeljnih evropskih in nacionalnih
dokumentov s področja vloge jezikov in jezikovnega izobraževanja11 ter za
opredeljevanje raznojezičnosti naklonjenega okolja kot ključne opredelju
je tri koncepte: 1) večjezičnost (ang. multilingualism), ki v tem kontekstu
zaznamuje znanje več jezikov ali soobstoj različnih jezikov v neki družbi,
med katerimi nujno ne potekajo povezave (npr. nabor jezikov, ki se jih je
mogoče učiti v neki šoli; spodbujanje k učenju več jezikov; zmanjševanje
prevlade nekega jezika); 2) raznojezičnost (ang. plurilingualism), ki zazna
muje sporazumevalno zmožnost, ki »ni le vsota čimbolj popolne jezikov
ne zmožnosti v posameznih tujih jezikih, ampak je celovit posameznikov
jezikovni repertoar, sestavljen tudi iz najmanjših jezikovnih drobcev po
sameznih jezikov« (SEJO, 2011: str. 26). Raznojezičnost se tudi nenehno
razvija skozi širjenje posameznikovih izkušenj z jezikom v različnih kul
turnih kontekstih in temelji na celostnem znanju, znotraj katerega se po
samezni jeziki med seboj povezujejo in medsebojno delujejo (prim. Coste
et al., 2009: str. 16–19);12 3) čezjezikovanje (ang. translanguaging), ki ga ra
zume kot proces, ki govorcu v vsakem trenutku omogoča izrabo celotnega
11 Npr. Resolucija Sveta Evrope o večjezičnosti; Evropska strategija za večjezičnost; Reso
lucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018; Strategija vključevanja
otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveni
ji 2007; ter zlasti na ravni vsebin: SEJO – Skupni evropski jezikovni okvir z dodatkom
z novimi opisniki raznojezične in raznokulturne kompetence (https://rm.coe.int/ce
fr-companion-volume-with-new-descriptors-2018/1680787989); ROPP – Referenčni ok
vir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam.
12 Za tovrstni opredelitvi večjezičnosti in raznojezičnosti predstavlja referenčno literaturo
zlasti seznam strokovnih publikacij (različnih študij in priročnikov), ki jih je pripravila
skupina jezikoslovcev v okviru Sveta Evrope in Evropskega centra za moderne jezike in jih
je mogoče najti na tej povezavi: https://www.ecml.at/Thematicareas/PlurilingualEduca
tion/Resources/tabid/1672/language/en-GB/Default.aspx
117
