Page 121 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 121
j. žmavc ■ quot linguas calles ...
izobraževalnih sistemov.13 Projektni konzorcij skozi ozaveščanje o različ
nih vrednostnih poimenovanjih teži k nevtralističnemu poimenovanju
(J1 – materni jezik; J2 – dodatni jezik) in tako skuša doseči preseganje
vsakršnih zaznamovanosti zaradi jezikovne rabe v formalnem okolju (zla
sti v okviru manjšinske/večinske kulture). Slednje je neposredno razvidno
tudi iz spodnjega odlomka:
Metodologija in končni produkti projekta vključujejo vse v slovenskem
šolskem sistemu (v projekt vključenih VIZ) prisotne jezike (od učnih (slo
venščina, madžarščina, italijanščina), drugih jezikov (slovenščina, madžar
ščina, italijanščina in romščina), tujih in klasičnih jezikov, ki so v kurikul
vključeni kot učni predmeti, ter vseh prvih jezikov priseljencev). Poleg tega
naj bi bil koncept zasnovan tako široko in uporabno, da bo lahko vklju
čil tudi morebitne nove jezike, ki bi jih na terenu (torej v projekt vključenih
ustanovah) še zaznali (predvsem najbrž kot J1 vključenih posameznikov,
tako učiteljev, staršev, otrok – učencev in dijakov) oz. bi se v našem VIZ
sistemu pojavili tudi še po koncu projekta (kot morebitni novi tuji jezi
ki, v smislu novih izbirnih predmetov v kurikulu, kot J2 (npr. slovenščina
izven dvojezičnih okolij) ali kot jeziki priseljencev. (Prijavnica za projekt,
23. 1. 2017, str. 2, poudarila J. Ž.)
Iz odlomka izhaja tudi ideja o vključevanju vseh jezikov, ki so prisotni
v šolskem sistemu. Toda zlasti na ravni načina njihove prisotnosti (tj. kot
jeziki akterjev in kot jeziki v izobraževanju) se v projektu odpira kontro
verza o nujnosti problematiziranja izključenosti nekaterih jezikov. V va
bilu na še eno od internih usposabljanj, ki je bilo v celoti zasnovano na tej
predpostavki, lahko zaznamo problemsko opredelitev tovrstne tematike:
Projektni partnerji, vključeni v projekt Jeziki štejejo (JeŠT), smo seveda
prepričani, da so vsi jeziki enako pomembni, potrebni in enakovredni.
Zaradi različnih položajev, ki jih zasedajo v naši družbi, v izobraževalnem
sistemu in v življenju vsakega posameznika, pa se o enih govori več, o drugih
manj, z nekateri se ukvarjamo bolj, z drugimi manj.
V slovenskem izobraževalnem sistemu imajo svoje mesto zelo različni jezi
ki, med njimi klasična latinščina, slovenščina kot drugi jezik (J2), posle
dično oz. vštric z njo pa tudi vsi prvi jeziki vseh tistih, ki se vključujejo v naš
šolski sistem: pa naj bosta to madžarščina in italijanščina ali pa albanščina,
13 Navedimo nekaj najbolj običajnih delitev jezikov znotraj vzgoje in izobraževanje: učni jeziki :
tuji jeziki (razmejitev glede na osnovni položaj jezikov v izobraževanju na nacionalni ravni); mo-
derni : klasični jeziki (razmejitev glede na funkcionalni/humanistični pristop v jezikovnem pouku);
živi : neživi/mrtvi jeziki (razmejitev glede na domnevno aktualnost); J1 : J2 : J3 … : Jn – (razporedi
tev glede na jezikovno hierarhijo v jezikovnem izobraževanju); materni jezik (J1) : dodatni jezik (J2)
(razmejitev glede na rabo v zasebnem in formalnem okolju).
119
izobraževalnih sistemov.13 Projektni konzorcij skozi ozaveščanje o različ
nih vrednostnih poimenovanjih teži k nevtralističnemu poimenovanju
(J1 – materni jezik; J2 – dodatni jezik) in tako skuša doseči preseganje
vsakršnih zaznamovanosti zaradi jezikovne rabe v formalnem okolju (zla
sti v okviru manjšinske/večinske kulture). Slednje je neposredno razvidno
tudi iz spodnjega odlomka:
Metodologija in končni produkti projekta vključujejo vse v slovenskem
šolskem sistemu (v projekt vključenih VIZ) prisotne jezike (od učnih (slo
venščina, madžarščina, italijanščina), drugih jezikov (slovenščina, madžar
ščina, italijanščina in romščina), tujih in klasičnih jezikov, ki so v kurikul
vključeni kot učni predmeti, ter vseh prvih jezikov priseljencev). Poleg tega
naj bi bil koncept zasnovan tako široko in uporabno, da bo lahko vklju
čil tudi morebitne nove jezike, ki bi jih na terenu (torej v projekt vključenih
ustanovah) še zaznali (predvsem najbrž kot J1 vključenih posameznikov,
tako učiteljev, staršev, otrok – učencev in dijakov) oz. bi se v našem VIZ
sistemu pojavili tudi še po koncu projekta (kot morebitni novi tuji jezi
ki, v smislu novih izbirnih predmetov v kurikulu, kot J2 (npr. slovenščina
izven dvojezičnih okolij) ali kot jeziki priseljencev. (Prijavnica za projekt,
23. 1. 2017, str. 2, poudarila J. Ž.)
Iz odlomka izhaja tudi ideja o vključevanju vseh jezikov, ki so prisotni
v šolskem sistemu. Toda zlasti na ravni načina njihove prisotnosti (tj. kot
jeziki akterjev in kot jeziki v izobraževanju) se v projektu odpira kontro
verza o nujnosti problematiziranja izključenosti nekaterih jezikov. V va
bilu na še eno od internih usposabljanj, ki je bilo v celoti zasnovano na tej
predpostavki, lahko zaznamo problemsko opredelitev tovrstne tematike:
Projektni partnerji, vključeni v projekt Jeziki štejejo (JeŠT), smo seveda
prepričani, da so vsi jeziki enako pomembni, potrebni in enakovredni.
Zaradi različnih položajev, ki jih zasedajo v naši družbi, v izobraževalnem
sistemu in v življenju vsakega posameznika, pa se o enih govori več, o drugih
manj, z nekateri se ukvarjamo bolj, z drugimi manj.
V slovenskem izobraževalnem sistemu imajo svoje mesto zelo različni jezi
ki, med njimi klasična latinščina, slovenščina kot drugi jezik (J2), posle
dično oz. vštric z njo pa tudi vsi prvi jeziki vseh tistih, ki se vključujejo v naš
šolski sistem: pa naj bosta to madžarščina in italijanščina ali pa albanščina,
13 Navedimo nekaj najbolj običajnih delitev jezikov znotraj vzgoje in izobraževanje: učni jeziki :
tuji jeziki (razmejitev glede na osnovni položaj jezikov v izobraževanju na nacionalni ravni); mo-
derni : klasični jeziki (razmejitev glede na funkcionalni/humanistični pristop v jezikovnem pouku);
živi : neživi/mrtvi jeziki (razmejitev glede na domnevno aktualnost); J1 : J2 : J3 … : Jn – (razporedi
tev glede na jezikovno hierarhijo v jezikovnem izobraževanju); materni jezik (J1) : dodatni jezik (J2)
(razmejitev glede na rabo v zasebnem in formalnem okolju).
119
