Page 121 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 121
j. žmavc ■ quot linguas calles ...

izobraževalnih sistemov.13 Projektni konzorcij skozi ozaveščanje o različ­
nih vrednostnih poimenovanjih teži k nevtralističnemu poimenovanju
(J1 – materni jezik; J2 – dodatni jezik) in tako skuša doseči preseganje
vsakršnih zaznamovanosti zaradi jezikovne rabe v formalnem okolju (zla­
sti v okviru manjšinske/večinske kulture). Slednje je neposredno razvidno
tudi iz spodnjega odlomka:

Metodologija in končni produkti projekta vključujejo vse v slovenskem
šolskem sistemu (v projekt vključenih VIZ) prisotne jezike (od učnih (slo­
venščina, madžarščina, italijanščina), drugih jezikov (slovenščina, madžar­
ščina, italijanščina in romščina), tujih in klasičnih jezikov, ki so v kurikul
vključeni kot učni predmeti, ter vseh prvih jezikov priseljencev). Poleg tega
naj bi bil koncept zasnovan tako široko in uporabno, da bo lahko vklju­
čil tudi morebitne nove jezike, ki bi jih na terenu (torej v projekt vključenih
ustanovah) še zaznali (predvsem najbrž kot J1 vključenih posameznikov,
tako učiteljev, staršev, otrok – učencev in dijakov) oz. bi se v našem VIZ
sistemu pojavili tudi še po koncu projekta (kot morebitni novi tuji jezi­
ki, v smislu novih izbirnih predmetov v kurikulu, kot J2 (npr. slovenščina
izven dvojezičnih okolij) ali kot jeziki priseljencev. (Prijavnica za projekt,
23. 1. 2017, str. 2, poudarila J. Ž.)

Iz odlomka izhaja tudi ideja o vključevanju vseh jezikov, ki so prisotni
v šolskem sistemu. Toda zlasti na ravni načina njihove prisotnosti (tj. kot
jeziki akterjev in kot jeziki v izobraževanju) se v projektu odpira kontro­
verza o nujnosti problematiziranja izključenosti nekaterih jezikov. V va­
bilu na še eno od internih usposabljanj, ki je bilo v celoti zasnovano na tej
predpostavki, lahko zaznamo problemsko opredelitev tovrstne tematike:

Projektni partnerji, vključeni v projekt Jeziki štejejo (JeŠT), smo seveda
prepričani, da so vsi jeziki enako pomembni, potrebni in enakovredni.
Zaradi različnih položajev, ki jih zasedajo v naši družbi, v izobraževalnem
sistemu in v življenju vsakega posameznika, pa se o enih govori več, o drugih
manj, z nekateri se ukvarjamo bolj, z drugimi manj.

V slovenskem izobraževalnem sistemu imajo svoje mesto zelo različni jezi­
ki, med njimi klasična latinščina, slovenščina kot drugi jezik (J2), posle­
dično oz. vštric z njo pa tudi vsi prvi jeziki vseh tistih, ki se vključujejo v naš
šolski sistem: pa naj bosta to madžarščina in italijanščina ali pa albanščina,

13 Navedimo nekaj najbolj običajnih delitev jezikov znotraj vzgoje in izobraževanje: učni jeziki :
tuji jeziki (razmejitev glede na osnovni položaj jezikov v izobraževanju na nacionalni ravni); mo-
derni : klasični jeziki (razmejitev glede na funkcionalni/humanistični pristop v jezikovnem pouku);
živi : neživi/mrtvi jeziki (razmejitev glede na domnevno aktualnost); J1 : J2 : J3 … : Jn – (razporedi­
tev glede na jezikovno hierarhijo v jezikovnem izobraževanju); materni jezik (J1) : dodatni jezik (J2)
(razmejitev glede na rabo v zasebnem in formalnem okolju).

119
   116   117   118   119   120   121   122   123   124   125   126