Page 120 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 120
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
jezikovnega repertoarja njegovega idiolekta brez upoštevanja ali skrbnega
spoštovanja družbeno in politično opredeljenih meja znotraj t. i. »(po)
imenovanih (nacionalnih, uradnih, učnih) jezikov« (ang. named langua-
ges; prim Garcia in Li, 2014; Otheguy et al., 2015).
3) Ali je spodbujanje raznojezičnosti v šol. okoljih koristno/potrebno/
nujno?
Tretje izhodišče predstavlja kontroverzo o vrednotah (Za kakšno de-
janje/problem gre?) in se tesno navezuje na sprejete »definicije« večjezič
nosti, raznojezičnosti in čezjezikovanja. Na tej ravni kot ključna za razpra
vo prepoznavamo vsaj tri vsebinska podizhodišča:
- Fokus spodbujanja raznojezičnosti v šolskih okoljih, kjer se na pod
lagi opredelitev glavnih konceptov v kontekstu vzgoje in izobraževa
nja zarisujejo naslednji poudarki: a) zagotavljanje znanja skozi obstoj/
poučevanje jezikov (večjezičnost); b) razvijanje zmožnosti izbiranja iz
jezikovnega repertoarja za potrebe komunikacijske situacije (raznoje
zičnost) in c) omogočanje pravice do izbiranja iz jezikovnega reper-
toarja znotraj formalnih okolij (čezjezikovanje). Projekt kot posebej
pomembni izpostavlja zmožnost in pravico do izbiranja iz posame
znikovega jezikovnega repertoarja, s čimer nadgrajuje maksimo o
učitelju katerega koli predmeta, ki je vedno hkrati tudi učitelj jezika:
Vsak učitelj je učitelj jezika, kjer bomo dodali: ne samo enega, temveč
vseh jezikov. Pri tem seveda ne mislimo na to, da učitelj matematike pou
čuje albanščino, lahko pa z lastno usvojeno raznojezično zmožnostjo ustvarja
možnosti, da učenec, ki je pred preselitvijo v Slovenijo usvajal matematične vsebine
v albanščini, ima možnost reševati naloge tudi v albanščini, prebrati razlago v al-
banščini, si pomagati z dvo- in enojezičnimi slovarji, saj ima učitelj matematike
na multimedijskem portalu povezave na tozadevne vsebine, nabor nalog,
lahko pa tudi zastavi vprašanja učitelju raznojezičniku, ki se zna sporazumevati
tako v slovenščini kot tudi albanščini, ki je usposobljen za takšno pomoč, ki
redno odgovarja na vprašanja, ima podlistek pogostih vprašanj ter pri
pravlja kratke video vsebine za učitelje, ki poučujejo otroke priseljencev
pri (ne)jezikovnih predmetih. (Prijavnica za projekt, 23. 1. 2017, str. 43, po
udarila J. Ž.)
- Jezikovna razmerja in hierarhičnost jezikov v šolskih okoljih:
Različne opredelitve skupin jezikov v izobraževalnem sistemu im
plicirajo raznolike vrednostne poglede na jezikovno izobraževanje, vzposta
vljajo razmerja med posameznimi jeziki in odražajo njihov položaj znotraj
118
jezikovnega repertoarja njegovega idiolekta brez upoštevanja ali skrbnega
spoštovanja družbeno in politično opredeljenih meja znotraj t. i. »(po)
imenovanih (nacionalnih, uradnih, učnih) jezikov« (ang. named langua-
ges; prim Garcia in Li, 2014; Otheguy et al., 2015).
3) Ali je spodbujanje raznojezičnosti v šol. okoljih koristno/potrebno/
nujno?
Tretje izhodišče predstavlja kontroverzo o vrednotah (Za kakšno de-
janje/problem gre?) in se tesno navezuje na sprejete »definicije« večjezič
nosti, raznojezičnosti in čezjezikovanja. Na tej ravni kot ključna za razpra
vo prepoznavamo vsaj tri vsebinska podizhodišča:
- Fokus spodbujanja raznojezičnosti v šolskih okoljih, kjer se na pod
lagi opredelitev glavnih konceptov v kontekstu vzgoje in izobraževa
nja zarisujejo naslednji poudarki: a) zagotavljanje znanja skozi obstoj/
poučevanje jezikov (večjezičnost); b) razvijanje zmožnosti izbiranja iz
jezikovnega repertoarja za potrebe komunikacijske situacije (raznoje
zičnost) in c) omogočanje pravice do izbiranja iz jezikovnega reper-
toarja znotraj formalnih okolij (čezjezikovanje). Projekt kot posebej
pomembni izpostavlja zmožnost in pravico do izbiranja iz posame
znikovega jezikovnega repertoarja, s čimer nadgrajuje maksimo o
učitelju katerega koli predmeta, ki je vedno hkrati tudi učitelj jezika:
Vsak učitelj je učitelj jezika, kjer bomo dodali: ne samo enega, temveč
vseh jezikov. Pri tem seveda ne mislimo na to, da učitelj matematike pou
čuje albanščino, lahko pa z lastno usvojeno raznojezično zmožnostjo ustvarja
možnosti, da učenec, ki je pred preselitvijo v Slovenijo usvajal matematične vsebine
v albanščini, ima možnost reševati naloge tudi v albanščini, prebrati razlago v al-
banščini, si pomagati z dvo- in enojezičnimi slovarji, saj ima učitelj matematike
na multimedijskem portalu povezave na tozadevne vsebine, nabor nalog,
lahko pa tudi zastavi vprašanja učitelju raznojezičniku, ki se zna sporazumevati
tako v slovenščini kot tudi albanščini, ki je usposobljen za takšno pomoč, ki
redno odgovarja na vprašanja, ima podlistek pogostih vprašanj ter pri
pravlja kratke video vsebine za učitelje, ki poučujejo otroke priseljencev
pri (ne)jezikovnih predmetih. (Prijavnica za projekt, 23. 1. 2017, str. 43, po
udarila J. Ž.)
- Jezikovna razmerja in hierarhičnost jezikov v šolskih okoljih:
Različne opredelitve skupin jezikov v izobraževalnem sistemu im
plicirajo raznolike vrednostne poglede na jezikovno izobraževanje, vzposta
vljajo razmerja med posameznimi jeziki in odražajo njihov položaj znotraj
118
