Page 127 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 127
j. žmavc ■ quot linguas calles ...
cilji od sodelujočih terjajo tako prepoznavanje različnih percepcij in per
spektiv raznolikosti, ki je značilna za procese učenja jezikov, kultur in ko
munikacije, kot tudi njihovo nenehno pripravljenost za vzpostavljanje dia
loga z njimi in njihovimi nosilci. A prav mogoče je, da se v takšni množici
parcialnih pogledov in interesov, ki so vsi lahko legitimni in utemeljeni z
vidika posameznih dejavnikov pedagoškega procesa, izgubi primarna ide
ja projekta o razvijanju celostno raznojezičnega šolskega okolja, ki je na
ravni jezikov temeljno vključujoče: za uspešno razvijanje posameznikove
raznojezične zmožnosti (in pri tem imamo v mislih prav vse udeležence
pedagoškega procesa) mora namreč prepoznati in upoštevati vse jezikovne
vire in v enakovredni perspektivi. Zato je na raznolikost v projektu mogo
če pogledati tudi na drugačen način, ki pravzaprav vodi v eno od možnih
razrešitev spornih vprašanj. Če namreč upoštevamo pravkar nakazano
idejo o inkluzivnosti in izhajamo iz predpostavke, da so šolska okolja pri-
marno večjezična, se z vztrajnim iskanjem skupnih izhodišč za ozavešča
nje o možnostih preseganja nepovezanosti in zaznamovanosti jezikov in nji-
hovih govorcev v pedagoškem procesu lahko nadejamo tudi oblikovanja
koherentnejšega nabora različnih strategij in praks, ki lahko prispevajo k
sistemskim spremembam pri uresničevanju raznojezičnosti in raznokul
turnosti v vzgoji in izobraževanju. Kajti prav slednje bi utegnilo predsta
vljati ključno oviro pri zagotavljanju trajnostnega učinka pri razvijanju ra
znojezičnosti naklonjenih okolij.
Svojim zaključnim besedam želim sopostaviti še neko drugo zelo
znano podobo iz 16. stoletja (časovnega okvira, s katerim sem pričela ta
prispevek), in sicer znamenito Rafaelovo fresko Atenska šola iz Vatikanske
palače.16 Na njej so pod pokroviteljstvom Atene in Apolona upodoblje
ni znameniti antični in srednjeveški filozofi. Vsi bodisi živahno razprav
ljajo (v središču s Platonom in Aristotelom) bodisi se zavzeto ukvarjajo
s premišljevanjem. Če si tole sicer zelo pogosto in v najrazličnejših kon
tekstih uporabljeno upodobitev vzamemo kot metaforično spodbudo, bi
lahko malce drzno rekli, da je tudi o raznojezičnosti morda treba govori
ti in premišljevati podobno kot Rafaelovi filozofi: zavzeto in v več jezikih.
Ko namreč pomislimo na prostor in čas, v katerem so delovali upodoblje
ni filozofi, moramo upoštevati, da se v danem trenutku hipotetično pogo
varjajo in očitno razumejo vsaj v šestih različnih jezikih oziroma različi
cah jezikov: kajti filozofi, ki so upodobljeni na freski, se pogovarjajo vsaj
v treh različnih starogrških narečjih (jonskem, dorskem in atiškem), he
lenistični različici stare grščine (tj. koine), vsaj v dveh različicah latinščine
16 Opis s prikazom upodobljenih oseb si je mogoče ogledati na tej povezavi: https://en.wiki
pedia.org/wiki/The_School_of_Athens
125
cilji od sodelujočih terjajo tako prepoznavanje različnih percepcij in per
spektiv raznolikosti, ki je značilna za procese učenja jezikov, kultur in ko
munikacije, kot tudi njihovo nenehno pripravljenost za vzpostavljanje dia
loga z njimi in njihovimi nosilci. A prav mogoče je, da se v takšni množici
parcialnih pogledov in interesov, ki so vsi lahko legitimni in utemeljeni z
vidika posameznih dejavnikov pedagoškega procesa, izgubi primarna ide
ja projekta o razvijanju celostno raznojezičnega šolskega okolja, ki je na
ravni jezikov temeljno vključujoče: za uspešno razvijanje posameznikove
raznojezične zmožnosti (in pri tem imamo v mislih prav vse udeležence
pedagoškega procesa) mora namreč prepoznati in upoštevati vse jezikovne
vire in v enakovredni perspektivi. Zato je na raznolikost v projektu mogo
če pogledati tudi na drugačen način, ki pravzaprav vodi v eno od možnih
razrešitev spornih vprašanj. Če namreč upoštevamo pravkar nakazano
idejo o inkluzivnosti in izhajamo iz predpostavke, da so šolska okolja pri-
marno večjezična, se z vztrajnim iskanjem skupnih izhodišč za ozavešča
nje o možnostih preseganja nepovezanosti in zaznamovanosti jezikov in nji-
hovih govorcev v pedagoškem procesu lahko nadejamo tudi oblikovanja
koherentnejšega nabora različnih strategij in praks, ki lahko prispevajo k
sistemskim spremembam pri uresničevanju raznojezičnosti in raznokul
turnosti v vzgoji in izobraževanju. Kajti prav slednje bi utegnilo predsta
vljati ključno oviro pri zagotavljanju trajnostnega učinka pri razvijanju ra
znojezičnosti naklonjenih okolij.
Svojim zaključnim besedam želim sopostaviti še neko drugo zelo
znano podobo iz 16. stoletja (časovnega okvira, s katerim sem pričela ta
prispevek), in sicer znamenito Rafaelovo fresko Atenska šola iz Vatikanske
palače.16 Na njej so pod pokroviteljstvom Atene in Apolona upodoblje
ni znameniti antični in srednjeveški filozofi. Vsi bodisi živahno razprav
ljajo (v središču s Platonom in Aristotelom) bodisi se zavzeto ukvarjajo
s premišljevanjem. Če si tole sicer zelo pogosto in v najrazličnejših kon
tekstih uporabljeno upodobitev vzamemo kot metaforično spodbudo, bi
lahko malce drzno rekli, da je tudi o raznojezičnosti morda treba govori
ti in premišljevati podobno kot Rafaelovi filozofi: zavzeto in v več jezikih.
Ko namreč pomislimo na prostor in čas, v katerem so delovali upodoblje
ni filozofi, moramo upoštevati, da se v danem trenutku hipotetično pogo
varjajo in očitno razumejo vsaj v šestih različnih jezikih oziroma različi
cah jezikov: kajti filozofi, ki so upodobljeni na freski, se pogovarjajo vsaj
v treh različnih starogrških narečjih (jonskem, dorskem in atiškem), he
lenistični različici stare grščine (tj. koine), vsaj v dveh različicah latinščine
16 Opis s prikazom upodobljenih oseb si je mogoče ogledati na tej povezavi: https://en.wiki
pedia.org/wiki/The_School_of_Athens
125
