Page 116 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 116
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
učiteljice/učitelji, vzgojiteljice/vzgojitelji, predstavnice/predstavniki vod
stev ipd.), s tem pa pomembno zaznamujejo smeri v uresničevanju projek
tnih ciljev tako na ravni zasnove, implementacije in evalvacije.
V tako zarisanem kontekstu bom v nadaljevanju torej poskusila s po
močjo dveh retoričnih konceptov (že omenjenih spornih vprašanj in sred
stev prepričevanja, ki jih bom orisala nekoliko kasneje) razčleniti nekate
re specifike razvojno-raziskovalnega projekta JeŠt skozi pregled nekaterih
javno dostopnih projektnih besedil (tj. prijavne dokumentacije, vabil na
izobraževanja za projektne partnerje, spletne strani oziroma multimedij
skega portala). Osvetlila bom zlasti nekatere terminološke in konceptu
alne izzive ter iskanje ustreznega fokusa, ki bi sploh osmislil vprašanja,
ki naslavljajo posameznikovo razvijanje raznojezičnostne in raznokul
turne zmožnosti v tako visoko institucionaliziranem okolju, kot je šol
sko. Pokazati bom tudi skušala, kako v projektu pristopamo k razvijanju
raznojezičnosti naklonjenega okolja v kontekstu tujejezikovnega pouka,
prepoznavanja in ustreznega vključevanja materinščin otrok priseljencev
ter pogledov na slovenščino kot drugi jezik. Namen takšne retorične raz
člembe je na konkretnem primeru pokazati kompleksnost uresničevanja
idej in ciljev v vzgoji in izobraževanju na podlagi konceptov, ki opisuje
jo jezikovne in družbene fenomene in jih zaznamujejo danes zelo pogosto
rabljeni pojmi s predponami več-, razno- in med-. Na ta način želim opo
zoriti na morebitno zmotno predstavo o enovitosti, dokončnosti, neposre
dni uporabnosti »smernic«, ki naj bi jih izdelali v projektu JeŠt. Trdim
namreč, da je tovrstni projekt lep primer situacije, ko različni pogledi ne
konvergirajo v dokončno, enotno rešitev za vse (npr. šole, raziskovalne za
vode, fakultete), temveč se lahko prav v različnosti idej, predstav, pogle
dov, pa tudi individualnih raznojezičnih zmožnosti, ki se skozi razpravo
o najrazličnejših spornih stališčih (v procesu izvajanja projekta) izčiščuje
jo, oblikuje ugoden prostor za razumevanje različnih načinov razvijanja
več-/raznojezičnosti in med-/raznokulturnosti. Na ta način različni po
gledi postajajo konkretne izkušnje, podprte z različnimi (teoretskimi in
praktičnimi) vidiki, na podlagi katerih lahko sodelavke in sodelavci v pro
jektu spreminjamo lastna profesionalna okolja (tj. šole, raziskovalne zavo
de, fakultete itd.).
Izhajajoč iz omenjene heterogenosti projektne skupine in komplek
snosti tematike, lahko kot izhodiščni problem opredelimo cilj projekta JeŠt
– to je razvoj smernic raznojezičnosti naklonjenega okolja, saj gre za razko
rak tako med opredelitvijo raznojezičnosti v strateških dokumentih, nje
nim udejanjanjem znotraj šolskega sistema ter različnimi predstavami o
tem, kaj raznojezičnost sploh je, kaj naj bi pomenilo raznojezičnosti naklo
njeno okolje in kako sploh zasnovati smernice za spodbujanje tovrstnega
114
učiteljice/učitelji, vzgojiteljice/vzgojitelji, predstavnice/predstavniki vod
stev ipd.), s tem pa pomembno zaznamujejo smeri v uresničevanju projek
tnih ciljev tako na ravni zasnove, implementacije in evalvacije.
V tako zarisanem kontekstu bom v nadaljevanju torej poskusila s po
močjo dveh retoričnih konceptov (že omenjenih spornih vprašanj in sred
stev prepričevanja, ki jih bom orisala nekoliko kasneje) razčleniti nekate
re specifike razvojno-raziskovalnega projekta JeŠt skozi pregled nekaterih
javno dostopnih projektnih besedil (tj. prijavne dokumentacije, vabil na
izobraževanja za projektne partnerje, spletne strani oziroma multimedij
skega portala). Osvetlila bom zlasti nekatere terminološke in konceptu
alne izzive ter iskanje ustreznega fokusa, ki bi sploh osmislil vprašanja,
ki naslavljajo posameznikovo razvijanje raznojezičnostne in raznokul
turne zmožnosti v tako visoko institucionaliziranem okolju, kot je šol
sko. Pokazati bom tudi skušala, kako v projektu pristopamo k razvijanju
raznojezičnosti naklonjenega okolja v kontekstu tujejezikovnega pouka,
prepoznavanja in ustreznega vključevanja materinščin otrok priseljencev
ter pogledov na slovenščino kot drugi jezik. Namen takšne retorične raz
člembe je na konkretnem primeru pokazati kompleksnost uresničevanja
idej in ciljev v vzgoji in izobraževanju na podlagi konceptov, ki opisuje
jo jezikovne in družbene fenomene in jih zaznamujejo danes zelo pogosto
rabljeni pojmi s predponami več-, razno- in med-. Na ta način želim opo
zoriti na morebitno zmotno predstavo o enovitosti, dokončnosti, neposre
dni uporabnosti »smernic«, ki naj bi jih izdelali v projektu JeŠt. Trdim
namreč, da je tovrstni projekt lep primer situacije, ko različni pogledi ne
konvergirajo v dokončno, enotno rešitev za vse (npr. šole, raziskovalne za
vode, fakultete), temveč se lahko prav v različnosti idej, predstav, pogle
dov, pa tudi individualnih raznojezičnih zmožnosti, ki se skozi razpravo
o najrazličnejših spornih stališčih (v procesu izvajanja projekta) izčiščuje
jo, oblikuje ugoden prostor za razumevanje različnih načinov razvijanja
več-/raznojezičnosti in med-/raznokulturnosti. Na ta način različni po
gledi postajajo konkretne izkušnje, podprte z različnimi (teoretskimi in
praktičnimi) vidiki, na podlagi katerih lahko sodelavke in sodelavci v pro
jektu spreminjamo lastna profesionalna okolja (tj. šole, raziskovalne zavo
de, fakultete itd.).
Izhajajoč iz omenjene heterogenosti projektne skupine in komplek
snosti tematike, lahko kot izhodiščni problem opredelimo cilj projekta JeŠt
– to je razvoj smernic raznojezičnosti naklonjenega okolja, saj gre za razko
rak tako med opredelitvijo raznojezičnosti v strateških dokumentih, nje
nim udejanjanjem znotraj šolskega sistema ter različnimi predstavami o
tem, kaj raznojezičnost sploh je, kaj naj bi pomenilo raznojezičnosti naklo
njeno okolje in kako sploh zasnovati smernice za spodbujanje tovrstnega
114