Page 116 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin

šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4

učiteljice/učitelji, vzgojiteljice/vzgojitelji, predstavnice/predstavniki vod­
stev ipd.), s tem pa pomembno zaznamujejo smeri v uresničevanju projek­
tnih ciljev tako na ravni zasnove, implementacije in evalvacije.

V tako zarisanem kontekstu bom v nadaljevanju torej poskusila s po­
močjo dveh retoričnih konceptov (že omenjenih spornih vprašanj in sred­
stev prepričevanja, ki jih bom orisala nekoliko kasneje) razčleniti nekate­
re specifike razvojno-raziskovalnega projekta JeŠt skozi pregled nekaterih
javno dostopnih projektnih besedil (tj. prijavne dokumentacije, vabil na
izobraževanja za projektne partnerje, spletne strani oziroma multimedij­
skega portala). Osvetlila bom zlasti nekatere terminološke in konceptu­
alne izzive ter iskanje ustreznega fokusa, ki bi sploh osmislil vprašanja,
ki naslavljajo posameznikovo razvijanje raznojezičnostne in raznokul­
turne zmožnosti v tako visoko institucionaliziranem okolju, kot je šol­
sko. Pokazati bom tudi skušala, kako v projektu pristopamo k razvijanju
raznojezičnosti naklonjenega okolja v kontekstu tujejezikovnega pouka,
prepoznavanja in ustreznega vključevanja materinščin otrok priseljencev
ter pogledov na slovenščino kot drugi jezik. Namen takšne retorične raz­
člembe je na konkretnem primeru pokazati kompleksnost uresničevanja
idej in ciljev v vzgoji in izobraževanju na podlagi konceptov, ki opisuje­
jo jezikovne in družbene fenomene in jih zaznamujejo danes zelo pogosto
rabljeni pojmi s predponami več-, razno- in med-. Na ta način želim opo­
zoriti na morebitno zmotno predstavo o enovitosti, dokončnosti, neposre­
dni uporabnosti »smernic«, ki naj bi jih izdelali v projektu JeŠt. Trdim
namreč, da je tovrstni projekt lep primer situacije, ko različni pogledi ne
konvergirajo v dokončno, enotno rešitev za vse (npr. šole, raziskovalne za­
vode, fakultete), temveč se lahko prav v različnosti idej, predstav, pogle­
dov, pa tudi individualnih raznojezičnih zmožnosti, ki se skozi razpravo
o najrazličnejših spornih stališčih (v procesu izvajanja projekta) izčiščuje­
jo, oblikuje ugoden prostor za razumevanje različnih načinov razvijanja
več-/raznojezičnosti in med-/raznokulturnosti. Na ta način različni po­
gledi postajajo konkretne izkušnje, podprte z različnimi (teoretskimi in
praktičnimi) vidiki, na podlagi katerih lahko sodelavke in sodelavci v pro­
jektu spreminjamo lastna profesionalna okolja (tj. šole, raziskovalne zavo­
de, fakultete itd.).

Izhajajoč iz omenjene heterogenosti projektne skupine in komplek­
snosti tematike, lahko kot izhodiščni problem opredelimo cilj projekta JeŠt
– to je razvoj smernic raznojezičnosti naklonjenega okolja, saj gre za razko­
rak tako med opredelitvijo raznojezičnosti v strateških dokumentih, nje­
nim udejanjanjem znotraj šolskega sistema ter različnimi predstavami o
tem, kaj raznojezičnost sploh je, kaj naj bi pomenilo raznojezičnosti naklo­
njeno okolje in kako sploh zasnovati smernice za spodbujanje tovrstnega

114