Page 115 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 115
j. žmavc ■ quot linguas calles ...
neprimernosti. Hierarhičnost spornih vprašanj hkrati tudi pomeni, da
vsaka obstoječa raven spornosti problema predpostavlja spornost vseh na
slednjih ravni, kar pomeni sledeče: če je sporna prva stasis/constitutio, so
sporne tudi vse ostale itd. A hkrati velja sledeče: staseis so po svoji naravi
tudi rekurzivne, saj predpostavljajo, da se govorec v svojem problemu zara
di spremembe okoliščin lahko v vsakem trenutku razprave vrne na poljub
no stopnjo in problematizirna stališče na »novo« izbrani sporni ravni.
Nekaj podobnega zaznamuje tudi kompleksnost staseis. Vsako izhodiščno
vprašanje znotraj posamezne stasis vedno spodbudi tudi bolj konkretna
podvprašanja in skozi izbiro argumentov v prid spornemu stališču hkrati
razkriva tudi tudi njihove protiargumente.
Projekt JeŠt – Kje se strinjamo, da se ne strinjamo?
Jeziki v izobraževanju kot izhodišče za potencialno sporno vprašanje, ki
se nanaša na že prej orisani splošni »evropski« stališči do učenja in pou
čevanja jezikov, je hkrati tudi izhodišče pričujočega (retoričnega) pogleda
na trenutno potekajoči šestletni konzorcijski projekt Jeziki štejejo (akro
nim JeŠt), ki si za izhodišče jemlje prav tematiko večjezičnosti v vzgoji in
izobraževanju in v katerem sodelujem kot raziskovalka.9 Glavni cilj pro
jekta, kot je ubeseden na predstavitveni spletni strani, je »ugotoviti, ka
teri dejavniki podpirajo in kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega
okolja za razvoj raznojezičnosti v slovenskem šolskem prostoru« (https://
www.jeziki-stejejo.si/o-projektu-2/o-projektu/; izvirni poudarki) in izdelati
»smernice, ki bodo pomagale vzpostaviti raznojezičnosti naklonjeno iz
obraževalno okolje« (ibid.). V projektu, ki ga vodi izr. prof. dr. Karmen
Pižorn s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, sodeluje kar 33 različ
nih slovenskih partnerjev: trije vrtci, sedemnajst osnovnih šol (dve dvoje
zični, ena italijanska), devet srednjih šol (tri strokovne in poklicne srednje
šole, šest gimnazij, od tega ena klasična gimnazija), tri univerze (s peti
mi različnimi fakultetami), dva javna raziskovalna zavoda in Zavod RS za
šolstvo.10 Tako heterogena struktura predpostavlja tudi heterogena stali
šča glede vloge jezikov v vzgoji in izobraževanju (npr. praktični in teoret
ski), kakor tudi različne institucionalne kontekste, v katerih se ti pogledi
oblikujejo, vzdržujejo in legitimirajo (npr. izobraževalni in raziskovalni)
ter posledično vplivajo na dinamiko interakcije med akterji projekta (npr.
raziskovalke/raziskovalci, visokošolske, srednješolske, osnovnošolske
9 Projekt Jeziki štejejo se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske
politike (2014–2020) in kot del operacije »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in
prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc« (2016–2022).
10 Seznam vseh partnerjev je dostopen na spletni strani https://www.jeziki-stejejo.si/o-pro
jektu-2/projektna-skupina/
113
neprimernosti. Hierarhičnost spornih vprašanj hkrati tudi pomeni, da
vsaka obstoječa raven spornosti problema predpostavlja spornost vseh na
slednjih ravni, kar pomeni sledeče: če je sporna prva stasis/constitutio, so
sporne tudi vse ostale itd. A hkrati velja sledeče: staseis so po svoji naravi
tudi rekurzivne, saj predpostavljajo, da se govorec v svojem problemu zara
di spremembe okoliščin lahko v vsakem trenutku razprave vrne na poljub
no stopnjo in problematizirna stališče na »novo« izbrani sporni ravni.
Nekaj podobnega zaznamuje tudi kompleksnost staseis. Vsako izhodiščno
vprašanje znotraj posamezne stasis vedno spodbudi tudi bolj konkretna
podvprašanja in skozi izbiro argumentov v prid spornemu stališču hkrati
razkriva tudi tudi njihove protiargumente.
Projekt JeŠt – Kje se strinjamo, da se ne strinjamo?
Jeziki v izobraževanju kot izhodišče za potencialno sporno vprašanje, ki
se nanaša na že prej orisani splošni »evropski« stališči do učenja in pou
čevanja jezikov, je hkrati tudi izhodišče pričujočega (retoričnega) pogleda
na trenutno potekajoči šestletni konzorcijski projekt Jeziki štejejo (akro
nim JeŠt), ki si za izhodišče jemlje prav tematiko večjezičnosti v vzgoji in
izobraževanju in v katerem sodelujem kot raziskovalka.9 Glavni cilj pro
jekta, kot je ubeseden na predstavitveni spletni strani, je »ugotoviti, ka
teri dejavniki podpirajo in kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega
okolja za razvoj raznojezičnosti v slovenskem šolskem prostoru« (https://
www.jeziki-stejejo.si/o-projektu-2/o-projektu/; izvirni poudarki) in izdelati
»smernice, ki bodo pomagale vzpostaviti raznojezičnosti naklonjeno iz
obraževalno okolje« (ibid.). V projektu, ki ga vodi izr. prof. dr. Karmen
Pižorn s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, sodeluje kar 33 različ
nih slovenskih partnerjev: trije vrtci, sedemnajst osnovnih šol (dve dvoje
zični, ena italijanska), devet srednjih šol (tri strokovne in poklicne srednje
šole, šest gimnazij, od tega ena klasična gimnazija), tri univerze (s peti
mi različnimi fakultetami), dva javna raziskovalna zavoda in Zavod RS za
šolstvo.10 Tako heterogena struktura predpostavlja tudi heterogena stali
šča glede vloge jezikov v vzgoji in izobraževanju (npr. praktični in teoret
ski), kakor tudi različne institucionalne kontekste, v katerih se ti pogledi
oblikujejo, vzdržujejo in legitimirajo (npr. izobraževalni in raziskovalni)
ter posledično vplivajo na dinamiko interakcije med akterji projekta (npr.
raziskovalke/raziskovalci, visokošolske, srednješolske, osnovnošolske
9 Projekt Jeziki štejejo se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske
politike (2014–2020) in kot del operacije »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in
prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc« (2016–2022).
10 Seznam vseh partnerjev je dostopen na spletni strani https://www.jeziki-stejejo.si/o-pro
jektu-2/projektna-skupina/
113
