Page 99 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 99
m. štraus ■ povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika ...
učenci računalnike precej pogosteje uporabljajo izven šole kot v njej, da
podobno med seboj poročajo o uporabi digitalnih naprav za e-pošto, kle
pet na spletu in brskanje po spletu ali pridobivanje praktičnih informa
cij, kar sovpada z nizkimi vrednostmi indeksa uporabe računalnikov pri
pouku v šoli v naši raziskavi. V raziskavi PISA (ibid.) je bilo tudi ugotov
ljeno, da učenci verjetneje kot učenke pogosto igrajo računalniške igrice,
kar se zdi že stanje od prej (npr. Hakkarainen et al., 2000; Mumatz, 2001,
oboje v Vekiri in Chronaki, 2008), s spleta prevzemajo vsebine ali nalaga
jo svoje digitalne vsebine, berejo novice na spletu vsak dan, kar tudi ostaja
trend (npr. Papastergiou in Solomonidou, 2005; Selwyn, 1998; Volman et
al., 2005, vse v Vekiri in Chronaki, 2008), učenke pa verjetneje kot učenci
uporabljajo računalnike za sodelovanje v socialnih omrežjih. Te ugotovit
ve kažejo nekaj odstopanja od rezultatov naše analize, kot na primer, da
iz podatkov ICILS za slovenske učenke in učence nismo ugotovili razlik
v poročilih, koliko pogosto komunicirajo na socialnih omrežjih. Vendar
pa ta odstopanja lahko izhajajo tudi iz razlik v samih zasnovah raziskav
in konceptov, zato o tem ni mogoče izpeljati trdnejših sklepov. Glede na
predhodne raziskave PISA iz let 2003, 2006 in 2009 pa se zdi, da se trendi
nekoliko spreminjajo v smeri zmanjševanja razlik med spoloma (OECD,
2010, 2012, 2015).
Razprava o razlikah med spoloma glede latentnih rezultatov
Nadalje smo med spoloma primerjali odgovore učenk in učencev o latent
nih rezultatih rabe računalnikov. Pri teh so se med spoloma pokazale več
je razlike. Sicer oboji podobno zaznavajo samoučinkovitost pri osnovnih
nalogah na računalniku, vendar učenci precej bolj kot učenke izražajo za
nimanje in veselje do dela z računalnikom in zaznavajo višjo samoučinko
vitost pri zahtevnejših nalogah na računalniku. Ta rezultat ni presenetljiv,
saj je že veliko predhodnih raziskav ugotavljajo podobno. To se je pokaza
lo že pred skoraj 25 leti tudi za Slovenijo v uvodoma omenjeni mednarod
ni raziskavi o računalnikih v izobraževanju COMPED16 (Pelgrum et al.,
1993). Tudi ob nadaljnjem razvoju tehnologije so raziskave vztrajno izka
zovale, da se učenke čutijo manj sposobne delati z IKT kot učenci in da
jih delo z računalnikom manj zanima in veseli (npr. Eccles, 2007; OECD,
2010, 2015; Vekiri in Chronaki, 2008; Volman et al., 2005). Singh et al.
(2007, v Vekiri in Chronaki, 2008) ter Sainz in Eccles (2012) so ugoto
vili, da ženske mislijo, da so manj sposobne kot moški pri računalnikih
kljub podatkom o njihovi enaki ali višji akademski uspešnosti. Tudi to,
16 Neposrednih povezav s podatki ICILS sicer ne moremo ugotavljati, ker so med raziska-
vami razlike v metodologiji in ciljnih populacijah.
97
učenci računalnike precej pogosteje uporabljajo izven šole kot v njej, da
podobno med seboj poročajo o uporabi digitalnih naprav za e-pošto, kle
pet na spletu in brskanje po spletu ali pridobivanje praktičnih informa
cij, kar sovpada z nizkimi vrednostmi indeksa uporabe računalnikov pri
pouku v šoli v naši raziskavi. V raziskavi PISA (ibid.) je bilo tudi ugotov
ljeno, da učenci verjetneje kot učenke pogosto igrajo računalniške igrice,
kar se zdi že stanje od prej (npr. Hakkarainen et al., 2000; Mumatz, 2001,
oboje v Vekiri in Chronaki, 2008), s spleta prevzemajo vsebine ali nalaga
jo svoje digitalne vsebine, berejo novice na spletu vsak dan, kar tudi ostaja
trend (npr. Papastergiou in Solomonidou, 2005; Selwyn, 1998; Volman et
al., 2005, vse v Vekiri in Chronaki, 2008), učenke pa verjetneje kot učenci
uporabljajo računalnike za sodelovanje v socialnih omrežjih. Te ugotovit
ve kažejo nekaj odstopanja od rezultatov naše analize, kot na primer, da
iz podatkov ICILS za slovenske učenke in učence nismo ugotovili razlik
v poročilih, koliko pogosto komunicirajo na socialnih omrežjih. Vendar
pa ta odstopanja lahko izhajajo tudi iz razlik v samih zasnovah raziskav
in konceptov, zato o tem ni mogoče izpeljati trdnejših sklepov. Glede na
predhodne raziskave PISA iz let 2003, 2006 in 2009 pa se zdi, da se trendi
nekoliko spreminjajo v smeri zmanjševanja razlik med spoloma (OECD,
2010, 2012, 2015).
Razprava o razlikah med spoloma glede latentnih rezultatov
Nadalje smo med spoloma primerjali odgovore učenk in učencev o latent
nih rezultatih rabe računalnikov. Pri teh so se med spoloma pokazale več
je razlike. Sicer oboji podobno zaznavajo samoučinkovitost pri osnovnih
nalogah na računalniku, vendar učenci precej bolj kot učenke izražajo za
nimanje in veselje do dela z računalnikom in zaznavajo višjo samoučinko
vitost pri zahtevnejših nalogah na računalniku. Ta rezultat ni presenetljiv,
saj je že veliko predhodnih raziskav ugotavljajo podobno. To se je pokaza
lo že pred skoraj 25 leti tudi za Slovenijo v uvodoma omenjeni mednarod
ni raziskavi o računalnikih v izobraževanju COMPED16 (Pelgrum et al.,
1993). Tudi ob nadaljnjem razvoju tehnologije so raziskave vztrajno izka
zovale, da se učenke čutijo manj sposobne delati z IKT kot učenci in da
jih delo z računalnikom manj zanima in veseli (npr. Eccles, 2007; OECD,
2010, 2015; Vekiri in Chronaki, 2008; Volman et al., 2005). Singh et al.
(2007, v Vekiri in Chronaki, 2008) ter Sainz in Eccles (2012) so ugoto
vili, da ženske mislijo, da so manj sposobne kot moški pri računalnikih
kljub podatkom o njihovi enaki ali višji akademski uspešnosti. Tudi to,
16 Neposrednih povezav s podatki ICILS sicer ne moremo ugotavljati, ker so med raziska-
vami razlike v metodologiji in ciljnih populacijah.
97
