Page 96 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 96
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
Ta vprašanja sicer presegajo obseg tega članka in jih bomo zato prepusti
li nadaljnjemu raziskovanju. Zaenkrat lahko v povezavi z rezultati iz Pre
glednice 1, v kateri smo navedli, da učenci poročajo o pogostejši rabi raču
nalnika za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov kot učenke,
ugotovimo, da za učence pogostejša raba za dostopanje do informacij, no
vic, glasbe in videov kaže sistematične učinke tudi na dosežke, pri učen
kah pa – morda zaradi manj tovrstne rabe – učinka na dosežke ni.
O rabi za objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih
so učenci in učenke poročali podobno (Preglednica 1), vendar pa kot na
povednik latentnih rezultatov tovrstna raba računalnika med spoloma de
luje za določene rezultate podobno in za druge različno. Pri pojasnjevanju
dosežkov je ta napovednik pri obojih, tako pri učenkah kot pri učencih,
negativen. Tisti, ki so poročali o pogostejši rabi računalnika za objavljan
je vsebin, so dosegli v povprečju nekoliko nižje rezultate na preizkusu RI
pismenosti (od tistih, ki so poročali o manj pogosti rabi za ta namen, po
drugih napovednikih pa so bili podobni prvi skupini). Vendar pa je upo
raba računalnika za objavljanje vsebin relativno močan in pozitiven na
povednik zaznane samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah, in sicer
zopet tako pri učencih kot pri učenkah. Učenci in učenke, ki poročajo
o pogostejši tovrstni rabi računalnika, v povprečju zaznavajo višjo samo
učinkovitost pri zahtevnejših nalogah (od tistih, ki so poročali o manj po
gosti rabi za ta namen, po drugih napovednikih pa so bili podobni prvi
skupini). Tu bi se ponovno lahko vprašali, ali gre pri tem za posebnosti gle
de tega, kdo so učenke in učenci, ki se visoko ocenjujejo glede sposobnosti
izvajanja zahtevnejših nalog, in koliko so njihove ocene skladne z dejan
skimi sposobnostmi.
Pri učenkah je raba računalnika za objavljanje vsebin pomemben po
zitiven napovednik tudi za zanimanje in veselje do dela z računalnikom,
pri učencih pa se to ne pokaže. Pravzaprav je obratno, ta napovednik je
pri učencih negativen za zaznano samoučinkovitost pri osnovnih nalogah.
Vloga tega napovednika torej ni povsem jasna. Razumemo lahko pred
vsem to, da tisti učenke in učenci, ki poročajo o pogostejši rabi računalni
ka za objavljanje vsebin, zaznavajo višjo samoučinkovitost pri zahtevnejših
nalogah (od tistih, ki so poročali o manj pogosti rabi za ta namen, po dru
gih napovednikih pa so bili podobni prvi skupini), vendar pa ta poveza
nost ni skladna z (negativno) povezanostjo pri dosežkih na preizkusu RI
pismenosti v raziskavi ICILS.
Čeprav bi si povezanost RI pismenosti z rabo računalnika morda še
najlažje ilustrirali z delom z namenskimi aplikacijami, se to v naši analizi
ne potrdi. Učenci in učenke, ki so poročali o pogostejši rabi za delo z na
menskimi aplikacijami, so višje zaznavali le samoučinkovitost pri zahtev
94
Ta vprašanja sicer presegajo obseg tega članka in jih bomo zato prepusti
li nadaljnjemu raziskovanju. Zaenkrat lahko v povezavi z rezultati iz Pre
glednice 1, v kateri smo navedli, da učenci poročajo o pogostejši rabi raču
nalnika za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov kot učenke,
ugotovimo, da za učence pogostejša raba za dostopanje do informacij, no
vic, glasbe in videov kaže sistematične učinke tudi na dosežke, pri učen
kah pa – morda zaradi manj tovrstne rabe – učinka na dosežke ni.
O rabi za objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih
so učenci in učenke poročali podobno (Preglednica 1), vendar pa kot na
povednik latentnih rezultatov tovrstna raba računalnika med spoloma de
luje za določene rezultate podobno in za druge različno. Pri pojasnjevanju
dosežkov je ta napovednik pri obojih, tako pri učenkah kot pri učencih,
negativen. Tisti, ki so poročali o pogostejši rabi računalnika za objavljan
je vsebin, so dosegli v povprečju nekoliko nižje rezultate na preizkusu RI
pismenosti (od tistih, ki so poročali o manj pogosti rabi za ta namen, po
drugih napovednikih pa so bili podobni prvi skupini). Vendar pa je upo
raba računalnika za objavljanje vsebin relativno močan in pozitiven na
povednik zaznane samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah, in sicer
zopet tako pri učencih kot pri učenkah. Učenci in učenke, ki poročajo
o pogostejši tovrstni rabi računalnika, v povprečju zaznavajo višjo samo
učinkovitost pri zahtevnejših nalogah (od tistih, ki so poročali o manj po
gosti rabi za ta namen, po drugih napovednikih pa so bili podobni prvi
skupini). Tu bi se ponovno lahko vprašali, ali gre pri tem za posebnosti gle
de tega, kdo so učenke in učenci, ki se visoko ocenjujejo glede sposobnosti
izvajanja zahtevnejših nalog, in koliko so njihove ocene skladne z dejan
skimi sposobnostmi.
Pri učenkah je raba računalnika za objavljanje vsebin pomemben po
zitiven napovednik tudi za zanimanje in veselje do dela z računalnikom,
pri učencih pa se to ne pokaže. Pravzaprav je obratno, ta napovednik je
pri učencih negativen za zaznano samoučinkovitost pri osnovnih nalogah.
Vloga tega napovednika torej ni povsem jasna. Razumemo lahko pred
vsem to, da tisti učenke in učenci, ki poročajo o pogostejši rabi računalni
ka za objavljanje vsebin, zaznavajo višjo samoučinkovitost pri zahtevnejših
nalogah (od tistih, ki so poročali o manj pogosti rabi za ta namen, po dru
gih napovednikih pa so bili podobni prvi skupini), vendar pa ta poveza
nost ni skladna z (negativno) povezanostjo pri dosežkih na preizkusu RI
pismenosti v raziskavi ICILS.
Čeprav bi si povezanost RI pismenosti z rabo računalnika morda še
najlažje ilustrirali z delom z namenskimi aplikacijami, se to v naši analizi
ne potrdi. Učenci in učenke, ki so poročali o pogostejši rabi za delo z na
menskimi aplikacijami, so višje zaznavali le samoučinkovitost pri zahtev
94
