Page 98 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 98
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
vili hipotezo, da v ozadju delo v šoli pripomore k premagovanju stereoti
pov, ki sicer ovirajo višje ravni nekognitivnih rezultatov pri učenkah. Več
o tem v razpravi v naslednjem razdelku.
Razprava
Vprašanja o razlikah med spoloma na področju IKT niso novost, so pa
še vedno aktualna. V tem članku smo si zastavili vprašanja, ali učenke in
učenci različno pogosto uporabljajo računalnike, ali se različno ocenjujejo
glede latentnih rezultatov te rabe in, kot glavno, ali so razlike v tem, koli
ko (pogosta) raba računalnika prispeva k latentnim rezultatom. Za nasla
vljanje teh vprašanj smo uporabili bazo Mednarodne raziskave o računal
niški in informacijski pismenosti ICILS iz leta 2013, v kateri je sodelovala
tudi Slovenija. Rabo računalnika smo opredelili z indeksi različnih na
menov rabe iz baze ICILS, in sicer o pogostosti rabe računalnikov izven
šole za 1) delo z namenskimi aplikacijami (za urejanje dokumentov, pripra
vo prezentacij ipd.), 2) komuniciranje na socialnih omrežjih, 3) objavljanje
vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih, 4) dostopanje do informa
cij, novic, glasbe in videov, 5) domače delo za šolo ter 6) indeks pogosto
sti rabe pri pouku v šoli. Latentne rezultate smo podobno opredelili s po
močjo že izpeljanih indeksov v bazi ICILS, in sicer ob samih dosežkih pri
RI pismenosti še kot zaznano samoučinkovitost pri osnovnih nalogah, za
znano samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah ter zanimanje in veselje
do dela z računalnikom. V razdelku razpravljamo o izsledkih opravljenih
analiz po posameznih raziskovalnih vprašanjih.
Razprava o razlikah med spoloma glede namenov rabe
računalnikov
Analize smo se lotili po korakih. Najprej smo med učenkami in učenci
primerjali, koliko pogosto rabijo računalnike za različne namene. Za ve
čino namenov nismo ugotovili razlik. Učenci in učenke podobno poroča
jo o pogostosti rabe računalnika za komuniciranje na socialnih omrežjih,
za objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih ter za delo z
namenskimi aplikacijami. Podobno malo poročajo tudi o tem, koliko po
gosto računalnike uporabljajo pri pouku v šoli. Učenci pa pogosteje kot
učenke računalnike uporabljajo za dostopanje do informacij, novic, glas
be in videov, medtem ko učenke pogosteje kot učenci računalnike upo
rabljajo doma za delo za šolo.
Ti rezultati sovpadajo z ugotovitvami iz drugih raziskav v medna
rodnem merilu, na primer raziskave PISA15 (OECD, 2015), da učenke in
15 Neposrednih povezav s podatki ICILS sicer ne moremo ugotavljati, ker so ciljna populaci-
ja v raziskavi PISA 15-letniki in raziskava ne preverja dosežkov na področju RI pismenosti.
96
vili hipotezo, da v ozadju delo v šoli pripomore k premagovanju stereoti
pov, ki sicer ovirajo višje ravni nekognitivnih rezultatov pri učenkah. Več
o tem v razpravi v naslednjem razdelku.
Razprava
Vprašanja o razlikah med spoloma na področju IKT niso novost, so pa
še vedno aktualna. V tem članku smo si zastavili vprašanja, ali učenke in
učenci različno pogosto uporabljajo računalnike, ali se različno ocenjujejo
glede latentnih rezultatov te rabe in, kot glavno, ali so razlike v tem, koli
ko (pogosta) raba računalnika prispeva k latentnim rezultatom. Za nasla
vljanje teh vprašanj smo uporabili bazo Mednarodne raziskave o računal
niški in informacijski pismenosti ICILS iz leta 2013, v kateri je sodelovala
tudi Slovenija. Rabo računalnika smo opredelili z indeksi različnih na
menov rabe iz baze ICILS, in sicer o pogostosti rabe računalnikov izven
šole za 1) delo z namenskimi aplikacijami (za urejanje dokumentov, pripra
vo prezentacij ipd.), 2) komuniciranje na socialnih omrežjih, 3) objavljanje
vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih, 4) dostopanje do informa
cij, novic, glasbe in videov, 5) domače delo za šolo ter 6) indeks pogosto
sti rabe pri pouku v šoli. Latentne rezultate smo podobno opredelili s po
močjo že izpeljanih indeksov v bazi ICILS, in sicer ob samih dosežkih pri
RI pismenosti še kot zaznano samoučinkovitost pri osnovnih nalogah, za
znano samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah ter zanimanje in veselje
do dela z računalnikom. V razdelku razpravljamo o izsledkih opravljenih
analiz po posameznih raziskovalnih vprašanjih.
Razprava o razlikah med spoloma glede namenov rabe
računalnikov
Analize smo se lotili po korakih. Najprej smo med učenkami in učenci
primerjali, koliko pogosto rabijo računalnike za različne namene. Za ve
čino namenov nismo ugotovili razlik. Učenci in učenke podobno poroča
jo o pogostosti rabe računalnika za komuniciranje na socialnih omrežjih,
za objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih ter za delo z
namenskimi aplikacijami. Podobno malo poročajo tudi o tem, koliko po
gosto računalnike uporabljajo pri pouku v šoli. Učenci pa pogosteje kot
učenke računalnike uporabljajo za dostopanje do informacij, novic, glas
be in videov, medtem ko učenke pogosteje kot učenci računalnike upo
rabljajo doma za delo za šolo.
Ti rezultati sovpadajo z ugotovitvami iz drugih raziskav v medna
rodnem merilu, na primer raziskave PISA15 (OECD, 2015), da učenke in
15 Neposrednih povezav s podatki ICILS sicer ne moremo ugotavljati, ker so ciljna populaci-
ja v raziskavi PISA 15-letniki in raziskava ne preverja dosežkov na področju RI pismenosti.
96
