Page 104 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 104
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
ni rezultati in jih obravnavali v luči povezanosti z rabo računalnikov za
različne namene. V članku smo naslovili vprašanje, ali se prvotno ugotov
ljene razlike med spoloma v latentnih rezultatih spremenijo po tem, ko
upoštevamo, da so določene razlike med spoloma tudi v tem, koliko po
gosto in za katere namene uporabljajo računalnike. Med pozitivne rezul
tate bi lahko šteli (večinoma) neznačilnost socialno-ekonomskega statusa
pri napovedovanju nekognitivnih latentnih rezultatov. Ozadje je morda v
vsesplošni dostopnosti računalnikov oziroma tehnologije tako v šoli kot
doma vsem, tudi po socialno-ekonomskem ozadju različnim skupinam.
Jasna je tudi vloga rabe za komuniciranje na socialnih omrežjih, ki prispe
va k vsem latentnim rezultatom. Krovni povzetek naših ugotovitev je, da
raba računalnika približno podobno napoveduje latentne rezultate tako
za učenke kot za učence in da so torej v ozadju razlik med spoloma v teh re
zultatih drugi dejavniki. Še vedno je torej vprašanje, kako in koliko lahko
s sistemskimi ukrepi v izobraževanju omilimo razlike med spoloma glede
izbire študijev in poklicev na področju IKT.
O vlogi izobraževanja pri razvoju IKT znanj in spretnosti mladih
OECD (2010) ponuja zanimivo razpravo. Navajajo pričakovanja o tem,
kaj se bo zgodilo z vpeljavo tehnologije v izobraževanje, ki so se oblikovala
ob pojavu razmaha tehnologije pred tremi desetletji. Pričakovanja so bila,
da se bodo učenci v šolah naučili vseh potrebnih znanj oz. spretnosti za
ravnanje s tehnologijo, da bodo šole premostile digitalni prepad v dostop
nosti do IKT z zagotavljanjem vsesplošnega dostopa do računalnikov in
interneta v času obveznega izobraževanja ter da bo tehnologija izboljšala t.
i. izobraževalno produktivnost s tem, da bosta postala učenje in poučevan
je bolj učinkovita. Sčasoma pa se je pokazalo, da ni jasnih izkazov, da bi
se ta pričakovanja in potenciali IKT v izobraževanju uresničevali. Avtorji
(ibid.) razpravljajo, da ne gre za to, da bi bila pričakovanja napačna, ampak
da niso več relevantna v enaki obliki. Pričakovanje, da se bodo učenci vse
ga naučili v šoli, je bilo relevantno v času, ko je bila tehnologija kompleks
na za uporabo in dostop do nje drag. Nova tehnologija je sedaj vsesplošno
dostopna, tudi finančno, in zasnovana z »navadnemu uporabniku« pre
cej bolj prijaznimi aplikacijami. Učenci se sami naučijo uporabljati teh
nologijo in, kot smo navajali tudi v tem članku, jo pretežno uporabljajo
izven šole. Vendar pa avtorji (ibid.) poudarjajo, da je še vedno velika raz
lika med znanjem uporabe naprave in dejansko učinkovito rabo te napra
ve. V izobraževanju torej ni več vprašanje, ali in kako uporabljati računal
nik, ampak za kaj ga uporabljati. Tako tudi pričakovanje o premoščanju
digitalnega prepada ni več relevantno v enaki obliki. Vendar pa se poja
vljajo nove oblike digitalnih prepadov glede tega, kako se ta tehnologija
102
ni rezultati in jih obravnavali v luči povezanosti z rabo računalnikov za
različne namene. V članku smo naslovili vprašanje, ali se prvotno ugotov
ljene razlike med spoloma v latentnih rezultatih spremenijo po tem, ko
upoštevamo, da so določene razlike med spoloma tudi v tem, koliko po
gosto in za katere namene uporabljajo računalnike. Med pozitivne rezul
tate bi lahko šteli (večinoma) neznačilnost socialno-ekonomskega statusa
pri napovedovanju nekognitivnih latentnih rezultatov. Ozadje je morda v
vsesplošni dostopnosti računalnikov oziroma tehnologije tako v šoli kot
doma vsem, tudi po socialno-ekonomskem ozadju različnim skupinam.
Jasna je tudi vloga rabe za komuniciranje na socialnih omrežjih, ki prispe
va k vsem latentnim rezultatom. Krovni povzetek naših ugotovitev je, da
raba računalnika približno podobno napoveduje latentne rezultate tako
za učenke kot za učence in da so torej v ozadju razlik med spoloma v teh re
zultatih drugi dejavniki. Še vedno je torej vprašanje, kako in koliko lahko
s sistemskimi ukrepi v izobraževanju omilimo razlike med spoloma glede
izbire študijev in poklicev na področju IKT.
O vlogi izobraževanja pri razvoju IKT znanj in spretnosti mladih
OECD (2010) ponuja zanimivo razpravo. Navajajo pričakovanja o tem,
kaj se bo zgodilo z vpeljavo tehnologije v izobraževanje, ki so se oblikovala
ob pojavu razmaha tehnologije pred tremi desetletji. Pričakovanja so bila,
da se bodo učenci v šolah naučili vseh potrebnih znanj oz. spretnosti za
ravnanje s tehnologijo, da bodo šole premostile digitalni prepad v dostop
nosti do IKT z zagotavljanjem vsesplošnega dostopa do računalnikov in
interneta v času obveznega izobraževanja ter da bo tehnologija izboljšala t.
i. izobraževalno produktivnost s tem, da bosta postala učenje in poučevan
je bolj učinkovita. Sčasoma pa se je pokazalo, da ni jasnih izkazov, da bi
se ta pričakovanja in potenciali IKT v izobraževanju uresničevali. Avtorji
(ibid.) razpravljajo, da ne gre za to, da bi bila pričakovanja napačna, ampak
da niso več relevantna v enaki obliki. Pričakovanje, da se bodo učenci vse
ga naučili v šoli, je bilo relevantno v času, ko je bila tehnologija kompleks
na za uporabo in dostop do nje drag. Nova tehnologija je sedaj vsesplošno
dostopna, tudi finančno, in zasnovana z »navadnemu uporabniku« pre
cej bolj prijaznimi aplikacijami. Učenci se sami naučijo uporabljati teh
nologijo in, kot smo navajali tudi v tem članku, jo pretežno uporabljajo
izven šole. Vendar pa avtorji (ibid.) poudarjajo, da je še vedno velika raz
lika med znanjem uporabe naprave in dejansko učinkovito rabo te napra
ve. V izobraževanju torej ni več vprašanje, ali in kako uporabljati računal
nik, ampak za kaj ga uporabljati. Tako tudi pričakovanje o premoščanju
digitalnega prepada ni več relevantno v enaki obliki. Vendar pa se poja
vljajo nove oblike digitalnih prepadov glede tega, kako se ta tehnologija
102
