Page 100 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 100
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
da so razlike v zaznani samoučinkovitosti le pri zahtevnejših nalogah, pri
osnovnih pa ne, se izkazuje v podatkih PISA (OECD, 2010).
Tu je zanimivo odpreti vprašanje, kdaj se te razlike v zaznani samo
učinkovitosti na področju IKT med spoloma pojavijo. Raziskave (Sainz
in Eccles, 2012, s povzemanjem Wigfield et al.,1997; Volman et al., 2005)
nakazujejo, da se te razlike razvijejo šele postopoma v razvoju, da se po
javijo v zgodnjem mladostništvu in se v tem obdobju povečujejo (Eccles,
2007). O ozadju razvoja zaznane samoučinkovitosti na posamezn ih
področjih je Eccles (2007) ugotavljala, da vsaj deloma izhaja iz odzivov
pomembnih drugih; vpliv družine, šole, vrstnikov, medijev in ožje so
cialno okolje (delno) oblikujejo zaznavo lastnih sposobnosti. Avtorica
(ibid.) povzema tudi predhodne raziskave (Hill in Lynch, 1983, v Sainz
in Eccles, 2012), da ti rezultati sovpadajo s teorijami o spolni identifika
ciji, v katerih se predpostavlja, da bodo razlike med spoloma največje v
zgodn ji puberteti, ko imajo dečki in deklice močno potrebo po delovan
ju v skladu z zaznano vlogo njihovega spola. Po teorijah spolne socia
lizacije mladostniki dobijo več spodbude svojih družin, šol, vrstnikov
ali medijev za obnašanje v skladu z vlogo njihovega spola (Eccles, 1987;
Whitley, 1997, oboje v Sainz in Eccles, 2012). Dodatno Vekiri (2008) s
povzemanjem Singh et al. (2007) pojasnjuje, da interpretacije učenk in
učencev glede »izvora« uspešnosti pri računalniških nalogah sovpada
jo s prevladujočimi stereotipi glede računalništva kot »moškega področ
ja«, da računalništvo zahteva »moške lastnosti«, kot naj bi bile racio
nalnost in sposobnost abstraktnega ter matematičnega razmišljanja, in
da se računalništvo povezuje s karakteristikami, kot so asocialno vedenje
in ozka osredotočenost na programiranje z zanemarjanjem vsega druge
ga, ki se ne skladajo s predstavami o »ženski naravi«. Po teh stereotipih
velja, da je računalništvo za fante naravno kot rezultat že danih sposob
nosti in lastnosti, medtem ko morajo dekleta vlagati veliko truda, da bi
bile uspešne (D’Amico, Bason in Sissons, 1995; Nelson in Cooper, 1997;
Voyles in Williams, 2004; vse v Vekiri in Chronaki, 2008). Obenem je
tudi ugotovljeno, da mladi o IKT pogosto odgovarjajo v skladu s tem,
kar razumejo, da je družbeno sprejemljivo glede na spolno dominantne
diskurze in stereotipe, ne pa nujno, kar dejansko počnejo (Carr, 2005).
Ti izsledki raziskovanja bi lahko ponujali pojasnila tudi za ugotovitve iz
naših analiz o razlikah med spoloma glede latentnih rezultatov na pod
ročju RI pismenosti. Zdi se, da se v teh desetletjih na ravni nekognitiv
nih rezultatov RI pismenosti ni kaj dosti spremenilo.
98
da so razlike v zaznani samoučinkovitosti le pri zahtevnejših nalogah, pri
osnovnih pa ne, se izkazuje v podatkih PISA (OECD, 2010).
Tu je zanimivo odpreti vprašanje, kdaj se te razlike v zaznani samo
učinkovitosti na področju IKT med spoloma pojavijo. Raziskave (Sainz
in Eccles, 2012, s povzemanjem Wigfield et al.,1997; Volman et al., 2005)
nakazujejo, da se te razlike razvijejo šele postopoma v razvoju, da se po
javijo v zgodnjem mladostništvu in se v tem obdobju povečujejo (Eccles,
2007). O ozadju razvoja zaznane samoučinkovitosti na posamezn ih
področjih je Eccles (2007) ugotavljala, da vsaj deloma izhaja iz odzivov
pomembnih drugih; vpliv družine, šole, vrstnikov, medijev in ožje so
cialno okolje (delno) oblikujejo zaznavo lastnih sposobnosti. Avtorica
(ibid.) povzema tudi predhodne raziskave (Hill in Lynch, 1983, v Sainz
in Eccles, 2012), da ti rezultati sovpadajo s teorijami o spolni identifika
ciji, v katerih se predpostavlja, da bodo razlike med spoloma največje v
zgodn ji puberteti, ko imajo dečki in deklice močno potrebo po delovan
ju v skladu z zaznano vlogo njihovega spola. Po teorijah spolne socia
lizacije mladostniki dobijo več spodbude svojih družin, šol, vrstnikov
ali medijev za obnašanje v skladu z vlogo njihovega spola (Eccles, 1987;
Whitley, 1997, oboje v Sainz in Eccles, 2012). Dodatno Vekiri (2008) s
povzemanjem Singh et al. (2007) pojasnjuje, da interpretacije učenk in
učencev glede »izvora« uspešnosti pri računalniških nalogah sovpada
jo s prevladujočimi stereotipi glede računalništva kot »moškega področ
ja«, da računalništvo zahteva »moške lastnosti«, kot naj bi bile racio
nalnost in sposobnost abstraktnega ter matematičnega razmišljanja, in
da se računalništvo povezuje s karakteristikami, kot so asocialno vedenje
in ozka osredotočenost na programiranje z zanemarjanjem vsega druge
ga, ki se ne skladajo s predstavami o »ženski naravi«. Po teh stereotipih
velja, da je računalništvo za fante naravno kot rezultat že danih sposob
nosti in lastnosti, medtem ko morajo dekleta vlagati veliko truda, da bi
bile uspešne (D’Amico, Bason in Sissons, 1995; Nelson in Cooper, 1997;
Voyles in Williams, 2004; vse v Vekiri in Chronaki, 2008). Obenem je
tudi ugotovljeno, da mladi o IKT pogosto odgovarjajo v skladu s tem,
kar razumejo, da je družbeno sprejemljivo glede na spolno dominantne
diskurze in stereotipe, ne pa nujno, kar dejansko počnejo (Carr, 2005).
Ti izsledki raziskovanja bi lahko ponujali pojasnila tudi za ugotovitve iz
naših analiz o razlikah med spoloma glede latentnih rezultatov na pod
ročju RI pismenosti. Zdi se, da se v teh desetletjih na ravni nekognitiv
nih rezultatov RI pismenosti ni kaj dosti spremenilo.
98
