Page 101 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 101
m. štraus ■ povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika ...
Razprava o razlikah med spoloma glede povezanosti med nameni
rabe računalnika in latentnimi rezultati
V skladu z osrednjim namenom članka smo analizirali, kako raba raču
nalnika za različne namene napoveduje17 latentne rezultate na področju
RI pismenosti. V splošnem bi na osnovi rezultatov naše analize lahko rek
li, da ne glede na različnost v ravneh samih latentnih rezultatov raba ra
čunalnika tako pri učencih kot pri učenkah približno podobno prispe
va k tem rezultatom. Z drugimi besedami, napovedniki so med modelom
za učence in modelom za učenke za posamezni rezultat po pomembnosti
približno podobni, obenem pa se napovedniki po samih latentnih rezul
tatih razlikujejo. Tako na primer je za vse latentne rezultate najbolj kon
sistenten napovednik raba za komuniciranje na socialnih omrežjih, sicer
pa ima zaznana samoučinkovitost pri osnovnih nalogah druge napoved
nike od zaznane samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah ter od zani
manja in veselja do dela z računalnikom.
Še najbolj se od drugih latentnih rezultatov razlikujejo napovedni
ki dosežkov na področju RI pismenosti. Zanimivo je, da medtem ko ne
kognitivni latentni rezultati nimajo negativnih napovednikov (z izjemo
rabe za objavljanje vsebin v modelu zaznane samoučinkovitosti pri osnov
nih nalogah za učence), imajo dosežki na področju RI pismenosti tudi ne
gativne napovednike tako v modelu za učence kot v modelu za učenke. Pri
obojih sta negativna napovednika raba za objavljanje vsebin na forumih,
spletnih straneh in blogih ter domača raba za delo za šolo.
Naše ugotovitve o nekognitivnih rezultatih se večinoma skladajo z
dosedanjimi raziskovalnimi izsledki. Nekatere raziskave o povezanosti
med (pogosto) rabo IKT in zaznano samoučinkovitostjo na tem področju
so ugotovile povezanost le za učence, za učenke pa ne (npr. Broos, 2005,
v Tomte in Hatlevik, 2011), vendar pa večina raziskav ugotavlja pozitiv
nost povezanost za oba spola (npr. Wan, Wang in Haggerty, 2008; Yang
in Cheng, 2009, oboje v Tomte in Hatlevik, 2011). Ta povezanost je bila
ugotovljena na vseh ravneh izobraževanja, že v osnovni (Bovee, Voogt in
Meelissen, 2007; Meelissen in Drent, 2008; oboje v Vekiri in Chronaki,
2008), v srednji šoli (Selwyn, 1998, v Vekiri in Chronaki, 2008) in na uni
verzi (van Braak, 2004, v Vekiri in Chronaki, 2008).
Še največ pozornosti pa se zdi, da je bilo namenjene raziskovanju po
vezanosti med (pogosto) rabo računalnika in dosežki na različnih področ
jih (matematika, naravoslovje, branje). Ti rezultati so nekonsistentni. Ne
katere raziskave ugotavljajo pozitivno in pomembno povezanost med
17 Pri čemer je to le eden od vidikov interakcije med rabo računalnikov in latentnimi rezulta-
ti, ki ni enosmerna.
99
Razprava o razlikah med spoloma glede povezanosti med nameni
rabe računalnika in latentnimi rezultati
V skladu z osrednjim namenom članka smo analizirali, kako raba raču
nalnika za različne namene napoveduje17 latentne rezultate na področju
RI pismenosti. V splošnem bi na osnovi rezultatov naše analize lahko rek
li, da ne glede na različnost v ravneh samih latentnih rezultatov raba ra
čunalnika tako pri učencih kot pri učenkah približno podobno prispe
va k tem rezultatom. Z drugimi besedami, napovedniki so med modelom
za učence in modelom za učenke za posamezni rezultat po pomembnosti
približno podobni, obenem pa se napovedniki po samih latentnih rezul
tatih razlikujejo. Tako na primer je za vse latentne rezultate najbolj kon
sistenten napovednik raba za komuniciranje na socialnih omrežjih, sicer
pa ima zaznana samoučinkovitost pri osnovnih nalogah druge napoved
nike od zaznane samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah ter od zani
manja in veselja do dela z računalnikom.
Še najbolj se od drugih latentnih rezultatov razlikujejo napovedni
ki dosežkov na področju RI pismenosti. Zanimivo je, da medtem ko ne
kognitivni latentni rezultati nimajo negativnih napovednikov (z izjemo
rabe za objavljanje vsebin v modelu zaznane samoučinkovitosti pri osnov
nih nalogah za učence), imajo dosežki na področju RI pismenosti tudi ne
gativne napovednike tako v modelu za učence kot v modelu za učenke. Pri
obojih sta negativna napovednika raba za objavljanje vsebin na forumih,
spletnih straneh in blogih ter domača raba za delo za šolo.
Naše ugotovitve o nekognitivnih rezultatih se večinoma skladajo z
dosedanjimi raziskovalnimi izsledki. Nekatere raziskave o povezanosti
med (pogosto) rabo IKT in zaznano samoučinkovitostjo na tem področju
so ugotovile povezanost le za učence, za učenke pa ne (npr. Broos, 2005,
v Tomte in Hatlevik, 2011), vendar pa večina raziskav ugotavlja pozitiv
nost povezanost za oba spola (npr. Wan, Wang in Haggerty, 2008; Yang
in Cheng, 2009, oboje v Tomte in Hatlevik, 2011). Ta povezanost je bila
ugotovljena na vseh ravneh izobraževanja, že v osnovni (Bovee, Voogt in
Meelissen, 2007; Meelissen in Drent, 2008; oboje v Vekiri in Chronaki,
2008), v srednji šoli (Selwyn, 1998, v Vekiri in Chronaki, 2008) in na uni
verzi (van Braak, 2004, v Vekiri in Chronaki, 2008).
Še največ pozornosti pa se zdi, da je bilo namenjene raziskovanju po
vezanosti med (pogosto) rabo računalnika in dosežki na različnih področ
jih (matematika, naravoslovje, branje). Ti rezultati so nekonsistentni. Ne
katere raziskave ugotavljajo pozitivno in pomembno povezanost med
17 Pri čemer je to le eden od vidikov interakcije med rabo računalnikov in latentnimi rezulta-
ti, ki ni enosmerna.
99
