Page 94 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 94
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
tus, in sicer tako za učenke kot za učence. Pri učencih le-ta k povečanju do
sežkov učencev prispeva četrtino standardnega odklona (vrednost 0,25).
To ni presenetljivo, saj je bilo že v mnogih drugih raziskavah ugotovljeno,
da je socialno-ekonomski status eden od močnejših napovednikov dosež
kov nasploh (npr. Duru-Bellat, 2004; OECD, 2013; Sirin, 2005; White,
1982). Ostali napovedniki v modelu za učence so šibkejši; med pozitivnimi
sta raba za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov (naklon 0,09)
in za komunikacijo (naklon 0,08), med negativnimi pa raba za objavljan
je vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih (naklon -0,15) in doma
ča raba za delo za šolo (naklon -0,08). Negativnosti napovednikov seveda
ne moremo razumeti vzročno, da bi na primer pogostejše objavljanje »po
vzročalo« nižje dosežke. Res pa je, da je že bivariatna korelacija med rabo
za objavljanje vsebin in dosežki nepozitivna (natančna vrednost je -0,05,
vendar pa ni statistično pomembna). Negativnost napovednika kaže, da
imajo učenci, ki več rabijo računalnike za objavljanje vsebin na forumih,
spletnih straneh in blogih, v povprečju nižje dosežke od tistih, ki za ta na
men računalnike rabijo manj (po ostalih rabah pa so si ti učenci podobni).
Zanimivo je, da se ti učenci obenem višje ocenjujejo glede sposobnosti iz
vajanja zahtevnejših nalog na računalniku, kar smo ugotovili iz modela za
zaznano samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah.
Tudi pri učenkah se v modelu pojasnjevanja dosežkov kot najmoč
nejši in pozitiven napovednik pokaže socialno-ekonomski status (naklon
0,27). Med ostalimi sta pomembna pozitivna napovednika raba za komu
niciranje na socialnih omrežjih (naklon 0,09) in raba pri pouku v šoli (na
klon 0,08), pomembna negativna napovednika pa sta domača raba za delo
za šolo (naklon -0,10) in za objavljanje vsebin na forumih, spletnih stra
neh in blogih (naklon -0,09). Primerjava z učenci kaže, da sta negativna
napovednika enaka, torej uporaba za objavljanje vsebin in za učenje, sku
pen pozitivni napovednik pa je raba za komuniciranje. Tudi za učenke se
torej izkaže, da imajo tiste, ki več rabijo računalnike za objavljanje vsebin,
v povprečju nižje dosežke od tistih, ki za ta namen manj rabijo računal
nike. Tudi te učenke se glede sposobnosti izvajanja zahtevnejših nalog na
računalniku ocenjujejo višje od drugih. Raba za dostopanje do informa
cij, novic, glasbe in videov, ki je pomembna pri učencih, ni pomembna pri
učenkah, in obratno, raba pri pouku v šoli, ki je pomembna pri učenkah,
ni pomembna pri učencih. Model pri učencih pojasni 9 % variance v do
sežkih in pri učenkah 11 % te variance.
Opis povezanosti po namenih rabe računalnikov
Poglejmo sedaj nekoliko bolj podrobno primerjave samih napovednikov.
Socialno-ekonomski status se ni pokazal pomemben, razen seveda pri do
92
tus, in sicer tako za učenke kot za učence. Pri učencih le-ta k povečanju do
sežkov učencev prispeva četrtino standardnega odklona (vrednost 0,25).
To ni presenetljivo, saj je bilo že v mnogih drugih raziskavah ugotovljeno,
da je socialno-ekonomski status eden od močnejših napovednikov dosež
kov nasploh (npr. Duru-Bellat, 2004; OECD, 2013; Sirin, 2005; White,
1982). Ostali napovedniki v modelu za učence so šibkejši; med pozitivnimi
sta raba za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov (naklon 0,09)
in za komunikacijo (naklon 0,08), med negativnimi pa raba za objavljan
je vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih (naklon -0,15) in doma
ča raba za delo za šolo (naklon -0,08). Negativnosti napovednikov seveda
ne moremo razumeti vzročno, da bi na primer pogostejše objavljanje »po
vzročalo« nižje dosežke. Res pa je, da je že bivariatna korelacija med rabo
za objavljanje vsebin in dosežki nepozitivna (natančna vrednost je -0,05,
vendar pa ni statistično pomembna). Negativnost napovednika kaže, da
imajo učenci, ki več rabijo računalnike za objavljanje vsebin na forumih,
spletnih straneh in blogih, v povprečju nižje dosežke od tistih, ki za ta na
men računalnike rabijo manj (po ostalih rabah pa so si ti učenci podobni).
Zanimivo je, da se ti učenci obenem višje ocenjujejo glede sposobnosti iz
vajanja zahtevnejših nalog na računalniku, kar smo ugotovili iz modela za
zaznano samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah.
Tudi pri učenkah se v modelu pojasnjevanja dosežkov kot najmoč
nejši in pozitiven napovednik pokaže socialno-ekonomski status (naklon
0,27). Med ostalimi sta pomembna pozitivna napovednika raba za komu
niciranje na socialnih omrežjih (naklon 0,09) in raba pri pouku v šoli (na
klon 0,08), pomembna negativna napovednika pa sta domača raba za delo
za šolo (naklon -0,10) in za objavljanje vsebin na forumih, spletnih stra
neh in blogih (naklon -0,09). Primerjava z učenci kaže, da sta negativna
napovednika enaka, torej uporaba za objavljanje vsebin in za učenje, sku
pen pozitivni napovednik pa je raba za komuniciranje. Tudi za učenke se
torej izkaže, da imajo tiste, ki več rabijo računalnike za objavljanje vsebin,
v povprečju nižje dosežke od tistih, ki za ta namen manj rabijo računal
nike. Tudi te učenke se glede sposobnosti izvajanja zahtevnejših nalog na
računalniku ocenjujejo višje od drugih. Raba za dostopanje do informa
cij, novic, glasbe in videov, ki je pomembna pri učencih, ni pomembna pri
učenkah, in obratno, raba pri pouku v šoli, ki je pomembna pri učenkah,
ni pomembna pri učencih. Model pri učencih pojasni 9 % variance v do
sežkih in pri učenkah 11 % te variance.
Opis povezanosti po namenih rabe računalnikov
Poglejmo sedaj nekoliko bolj podrobno primerjave samih napovednikov.
Socialno-ekonomski status se ni pokazal pomemben, razen seveda pri do
92
