Page 103 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 103
štraus ■ povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika ...
izraža željo, da bi imele poklic, ki je neposredno povezan z delom z ljudmi
oziroma je družbeno koristen. Obenem je učinek tega vrednotenja pri od
ločanju za poklic večji pri ženskah kot pri moških; ob tem, ko so tako pri
ženskah kot moških, ki bi izbrali poklic na tehničnem18 področju, v ozad
ju visoka pričakovanja uspešnosti na tem področju, je pri teh ženskah v
ozadju tudi izredno nizko vrednotenje poklicev, ki vključujejo delo z ljud
mi ali za družbeno korist (ibid.).
Iz zgornjega lahko torej razberemo pojasnila za to, da v naši raziska
vi v raznolikih namenih rabe računalnikov kot napovednikih za latent
ne rezultate nismo našli večjih razlik med spoloma. Dejavnikov spodbu
de staršev in sovrstnikov v bazi ICILS žal ni in jih v modelih nismo mogli
upoštevati. Omejitve posploševanja naše raziskave so tudi v tem, da smo
interakcijo med rabo računalnika in latentnimi rezultati obravnavali eno
smerno z vidika, koliko lahko iz rabe računalnika napovedujemo latent
ne rezultate. Ta interakcija pa seveda ni le enosmerna. Obenem relativno
nizki deleži pojasnjene variance v modelih nakazujejo, da je še vrsta dru
gih dejavnikov, ki jih torej v modelih nismo zajeli in po katerih se učenke
in učenci z različnimi latentnimi rezultati med seboj razlikujejo. V razpra
vi smo se dotaknili raziskav o (še vedno) pomembnih vplivih stereotipnih
pogledov na IKT in spol. Ugotovitve iz razprave torej napeljujejo na raz
mišljanje, da je ob zagotavljanju dostopnosti in rabe IKT za raznolike na
mene za razvoj motivacije in zaznav o samoučinkovitosti učenk (pa tudi
učencev) pomembno tudi, da imajo pri tem ustrezno spodbudo in usmer
janje. To pa je tudi eden od dejavnikov, ki ga je mogoče (vsaj delno) sistem
sko spreminjati v izobraževanju. Vekiri (2008) razpravlja, da imajo učitel
ji lastna prepričanja o tem, kako bi bilo treba vključevati IKT v učenje
in poučevanje ter o razlikah med učenkami in učenci glede sposobnosti
na področju IKT in nadalje o lastnostih, ki opredeljujejo uspešne z raču
nalniki. Avtorica (ibid.) pravi, da je še vedno premalo raziskav o teh pre
pričanjih kot tudi o načinih, kako učitelji delujejo v učnih situacijah, ki
vključujejo IKT, in katere prakse poučevanja so učinkovite za oblikovanje
nestereotipnih pogledov na IKT v kontekstu izobraževanja in tudi širše.
Sklep
Prvi rezultati Mednarodne raziskave o računalniški pismenosti ICILS
2013, objavljeni v mednarodnem poročilu (Fraillon et al., 2014), so spod
budili vprašanja o ozadju razlik v dosežkih med učenkami in učenci in
obenem v podatkih o tem, koliko jih delo z računalnikom veseli in zani
ma ter koliko dobro menijo, da bi znali opraviti na računalniku določene
osnovne in tudi zahtevnejše naloge. Te koncepte smo poimenovali latent
18 Avtorica omenja poklice na področju naravoslovja (fizike) in inženirstva.
101
izraža željo, da bi imele poklic, ki je neposredno povezan z delom z ljudmi
oziroma je družbeno koristen. Obenem je učinek tega vrednotenja pri od
ločanju za poklic večji pri ženskah kot pri moških; ob tem, ko so tako pri
ženskah kot moških, ki bi izbrali poklic na tehničnem18 področju, v ozad
ju visoka pričakovanja uspešnosti na tem področju, je pri teh ženskah v
ozadju tudi izredno nizko vrednotenje poklicev, ki vključujejo delo z ljud
mi ali za družbeno korist (ibid.).
Iz zgornjega lahko torej razberemo pojasnila za to, da v naši raziska
vi v raznolikih namenih rabe računalnikov kot napovednikih za latent
ne rezultate nismo našli večjih razlik med spoloma. Dejavnikov spodbu
de staršev in sovrstnikov v bazi ICILS žal ni in jih v modelih nismo mogli
upoštevati. Omejitve posploševanja naše raziskave so tudi v tem, da smo
interakcijo med rabo računalnika in latentnimi rezultati obravnavali eno
smerno z vidika, koliko lahko iz rabe računalnika napovedujemo latent
ne rezultate. Ta interakcija pa seveda ni le enosmerna. Obenem relativno
nizki deleži pojasnjene variance v modelih nakazujejo, da je še vrsta dru
gih dejavnikov, ki jih torej v modelih nismo zajeli in po katerih se učenke
in učenci z različnimi latentnimi rezultati med seboj razlikujejo. V razpra
vi smo se dotaknili raziskav o (še vedno) pomembnih vplivih stereotipnih
pogledov na IKT in spol. Ugotovitve iz razprave torej napeljujejo na raz
mišljanje, da je ob zagotavljanju dostopnosti in rabe IKT za raznolike na
mene za razvoj motivacije in zaznav o samoučinkovitosti učenk (pa tudi
učencev) pomembno tudi, da imajo pri tem ustrezno spodbudo in usmer
janje. To pa je tudi eden od dejavnikov, ki ga je mogoče (vsaj delno) sistem
sko spreminjati v izobraževanju. Vekiri (2008) razpravlja, da imajo učitel
ji lastna prepričanja o tem, kako bi bilo treba vključevati IKT v učenje
in poučevanje ter o razlikah med učenkami in učenci glede sposobnosti
na področju IKT in nadalje o lastnostih, ki opredeljujejo uspešne z raču
nalniki. Avtorica (ibid.) pravi, da je še vedno premalo raziskav o teh pre
pričanjih kot tudi o načinih, kako učitelji delujejo v učnih situacijah, ki
vključujejo IKT, in katere prakse poučevanja so učinkovite za oblikovanje
nestereotipnih pogledov na IKT v kontekstu izobraževanja in tudi širše.
Sklep
Prvi rezultati Mednarodne raziskave o računalniški pismenosti ICILS
2013, objavljeni v mednarodnem poročilu (Fraillon et al., 2014), so spod
budili vprašanja o ozadju razlik v dosežkih med učenkami in učenci in
obenem v podatkih o tem, koliko jih delo z računalnikom veseli in zani
ma ter koliko dobro menijo, da bi znali opraviti na računalniku določene
osnovne in tudi zahtevnejše naloge. Te koncepte smo poimenovali latent
18 Avtorica omenja poklice na področju naravoslovja (fizike) in inženirstva.
101
