Page 95 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 95
m. štraus ■ povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika ...
sežkih in še pri pojasnjevanju zaznane samoučinkovitosti učenk pri osnov
nih nalogah RI pismenosti. V splošnem učenci in učenke z različnim so
cialno-ekonomskim ozadjem v povprečju »enako različno« zaznavajo
samoučinkovitost pri osnovnih in zahtevnejših nalogah ter izražajo zani
manje in veselje do dela z računalnikom. V bistvu to lahko razumemo kot
pozitiven rezultat, katerega ozadje je verjetno tudi v vsesplošni dostopno
sti računalnikov oziroma tehnologije tako v šoli kot doma vsem, tudi po
socialno-ekonomskem ozadju različnim skupinam.
Najbolj konsistentno se je pri vseh latentnih rezultatih kot pomem
ben napovednik pokazala raba računalnika za komuniciranje na socialnih
omrežjih, in to tako pri učenkah kot pri učencih. Zanimivo je, da ima ta
napovednik največji14 naklon v modelu pojasnjevanja zanimanja in veselja
do dela z računalnikom pri učencih (naklon 0,22). Relativno višji naklon
ima ta napovednik tudi pri pojasnjevanju zaznane samoučinkovitosti pri
osnovnih nalogah tako za učence kot za učenke (pri obojih je naklon 0,18).
Obenem pa je ta napovednik pomemben tudi za dosežke tako učencev kot
učenk. V splošnem lahko rečemo, da se učenci in učenke, ki poročajo o
rabi računalnika za komuniciranje, v povprečju višje ocenjujejo glede ne
kognitivnih rezultatov in obenem dosegajo višje rezultate na preizkusu RI
pismenosti (kot tisti, ki manj komunicirajo, po drugih napovednikih pa
so podobni prvi skupini). Vloga tega napovednika se torej zdi dokaj jasn a:
več uporabe za komunikacijo pozitivno prispeva k latentnim rezultatom
tudi, ko upoštevamo prispevek ostalih namenov rabe računalnika (in so
cialno-ekonomskega statusa).
Zanimiv napovednik je raba računalnika za dostopanje do informa
cij, novic, glasbe in videov. Tako pri učencih kot pri učenkah je ta napoved
nik pomemben za zaznano samoučinkovitost pri osnovnih nalogah ter za
zanimanje in veselje do dela z računalnikom, ni pa pomemben za zaznano
samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah. Pojasnilo za te ugotovitve bi
lahko bilo, da sicer učenci in učenke s tovrstno rabo računalnika razvija
jo zanimanje in veselje do dela z računalnikom, menijo pa, da ni povezana
z zahtevnejšimi spretnostmi. Pri pojasnjevanju dosežkov je ta napovednik
pomemben pri učencih, pri učenkah pa ne. Torej kljub temu, da ta napo
vednik ne prispeva k zaznani samoučinkovitosti učencev pri zahtevnej
ših nalogah, je pomemben pri njihovih dosežkih. Pojasnilo za to nasprot
je bi lahko iskali z raziskovanjem, kdo so učenci, ki se visoko ocenjujejo
glede sposobnosti izvajanja zahtevnejših nalog na računalniku, in koliko
so te njihove samozaznave skladne z dejansko izkazanimi sposobnostmi.
14 V interesu berljivosti primerjave naklonov navajamo v posplošenem smislu brez upošte-
vanja standardnih napak naklonov in torej ugotavljanja morebitne statistične značilnosti
razlik med nakloni.
93
sežkih in še pri pojasnjevanju zaznane samoučinkovitosti učenk pri osnov
nih nalogah RI pismenosti. V splošnem učenci in učenke z različnim so
cialno-ekonomskim ozadjem v povprečju »enako različno« zaznavajo
samoučinkovitost pri osnovnih in zahtevnejših nalogah ter izražajo zani
manje in veselje do dela z računalnikom. V bistvu to lahko razumemo kot
pozitiven rezultat, katerega ozadje je verjetno tudi v vsesplošni dostopno
sti računalnikov oziroma tehnologije tako v šoli kot doma vsem, tudi po
socialno-ekonomskem ozadju različnim skupinam.
Najbolj konsistentno se je pri vseh latentnih rezultatih kot pomem
ben napovednik pokazala raba računalnika za komuniciranje na socialnih
omrežjih, in to tako pri učenkah kot pri učencih. Zanimivo je, da ima ta
napovednik največji14 naklon v modelu pojasnjevanja zanimanja in veselja
do dela z računalnikom pri učencih (naklon 0,22). Relativno višji naklon
ima ta napovednik tudi pri pojasnjevanju zaznane samoučinkovitosti pri
osnovnih nalogah tako za učence kot za učenke (pri obojih je naklon 0,18).
Obenem pa je ta napovednik pomemben tudi za dosežke tako učencev kot
učenk. V splošnem lahko rečemo, da se učenci in učenke, ki poročajo o
rabi računalnika za komuniciranje, v povprečju višje ocenjujejo glede ne
kognitivnih rezultatov in obenem dosegajo višje rezultate na preizkusu RI
pismenosti (kot tisti, ki manj komunicirajo, po drugih napovednikih pa
so podobni prvi skupini). Vloga tega napovednika se torej zdi dokaj jasn a:
več uporabe za komunikacijo pozitivno prispeva k latentnim rezultatom
tudi, ko upoštevamo prispevek ostalih namenov rabe računalnika (in so
cialno-ekonomskega statusa).
Zanimiv napovednik je raba računalnika za dostopanje do informa
cij, novic, glasbe in videov. Tako pri učencih kot pri učenkah je ta napoved
nik pomemben za zaznano samoučinkovitost pri osnovnih nalogah ter za
zanimanje in veselje do dela z računalnikom, ni pa pomemben za zaznano
samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah. Pojasnilo za te ugotovitve bi
lahko bilo, da sicer učenci in učenke s tovrstno rabo računalnika razvija
jo zanimanje in veselje do dela z računalnikom, menijo pa, da ni povezana
z zahtevnejšimi spretnostmi. Pri pojasnjevanju dosežkov je ta napovednik
pomemben pri učencih, pri učenkah pa ne. Torej kljub temu, da ta napo
vednik ne prispeva k zaznani samoučinkovitosti učencev pri zahtevnej
ših nalogah, je pomemben pri njihovih dosežkih. Pojasnilo za to nasprot
je bi lahko iskali z raziskovanjem, kdo so učenci, ki se visoko ocenjujejo
glede sposobnosti izvajanja zahtevnejših nalog na računalniku, in koliko
so te njihove samozaznave skladne z dejansko izkazanimi sposobnostmi.
14 V interesu berljivosti primerjave naklonov navajamo v posplošenem smislu brez upošte-
vanja standardnih napak naklonov in torej ugotavljanja morebitne statistične značilnosti
razlik med nakloni.
93
