Page 102 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 102
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
(pogosto) rabo IKT in dosežki (npr. Kim, Seo in Park, 2008; Kubiatko in
Vlckova, 2010, oboje v Guezeller in Akin, 2014; OECD, 2010), druge nev
tralno (npr. Papanastasiou, Zembylas in Vrasidas, 2003; Wittwer in Senk
beil, 2008, oboje v Guezeller in Akin, 2014) ali tudi negativno povezanost
(npr. Papanastasiou, 2002; Papanastasiou in Ferdig, 2003, oboje v Gue
zeller in Akin, 2014). Dodatno avtorji pogosto poudarjajo, da se prvotne
ugotovitve o naravi (bivariatnih) povezav spremenijo, ko upoštevamo oza
denjske dejavnike, kot je na primer socialno-ekonomsko ozadje učenk in
učencev, pri čemer je sprememba v smislu, da prvotno nakazana pozitivna
povezanost po upoštevanju dodatnih dejavnikov »izgine« (npr. Wittwer
in Senkbeil, 2008, v Guezeller in Akin, 2014) ali pa ostane le za nekatere
dejavnike (npr. Fuchs in Woessmann, 2004).
O razlikah med spoloma glede povezanosti med rabo računalnika
in latentnimi rezultati pa ni veliko znanega (OECD, 2010). V tem član
ku smo ugotovili večje razlike med spoloma v latentnih rezultatih in obe
nem podobnost napovednikov teh rezultatov. Ob tem so zanimive ugoto
vitve Vekiri in Chronaki (2008). Avtorja z upoštevanjem tako pogostosti
rabe računalnikov kot socialne podpore okolja (staršev in sovrstnikov) in
ob kontroli socialno-ekonomskega ozadja za tovrstno rabo avtorici (ibid.)
ugotavljata, da sta spodbuda in podpora staršev ter za njo sovrstnikov naj
močnejša napovednika zaznane samoučinkovitosti na področju IKT tako
za učenke kot za učence. Ob upoštevanju teh dejavnikov se napovedniki
izkušenj z računalniki in pogostosti njihove rabe niso pokazali pomemb
ni za zaznano samoučinkovitost učencev in le nekoliko za zaznano samo
učinkovitost učenk. Raznolikost namenov rabe pa je ostala pomembna
pri obeh spolih.
Za razumevanje razlik med spoloma na področju IKT je to po
membno sporočilo. Tudi na področju IKT imata spodbuda in podpora
staršev ter sovrstnikov pomembnejšo vlogo za razvoj zaznane samoučin
kovitosti kot neposredne izkušnje z računalniki. Konsistentno z drugimi
raziskavami (npr. Bleeker in Jacobs, 2004; Gonzalez-DeHass, Willems in
Holbein, 2005, oboje v Vekiri in Chronaki, 2008) to nakazuje, da imajo
prepričanja in pričakovanja staršev o sposobnostih otroka, oziroma otro
kove zaznave o tem, močan učinek na otrokovo motivacijo za učenje in so
pomembnejši napovednik otrokovih akademskih ciljev kot njegovi dejan
ski dosežki, obenem pa so ti učinki dolgotrajni. Domnevno bi dolgotraj
nost morda prepoznali tudi v ugotovitvah Eccles (2007), ki s povzeman
jem predhodnih raziskav o dejavnikih razlik med spoloma glede želenih
poklicev v zgodnji odraslosti navaja, da se pri obeh spolih kot pomembna
pokažejo ne le pričakovanja uspešnosti na tem področju, ampak tudi vred
notenje značilnosti izbranih poklicev. Na splošno več žensk kot moških
100
(pogosto) rabo IKT in dosežki (npr. Kim, Seo in Park, 2008; Kubiatko in
Vlckova, 2010, oboje v Guezeller in Akin, 2014; OECD, 2010), druge nev
tralno (npr. Papanastasiou, Zembylas in Vrasidas, 2003; Wittwer in Senk
beil, 2008, oboje v Guezeller in Akin, 2014) ali tudi negativno povezanost
(npr. Papanastasiou, 2002; Papanastasiou in Ferdig, 2003, oboje v Gue
zeller in Akin, 2014). Dodatno avtorji pogosto poudarjajo, da se prvotne
ugotovitve o naravi (bivariatnih) povezav spremenijo, ko upoštevamo oza
denjske dejavnike, kot je na primer socialno-ekonomsko ozadje učenk in
učencev, pri čemer je sprememba v smislu, da prvotno nakazana pozitivna
povezanost po upoštevanju dodatnih dejavnikov »izgine« (npr. Wittwer
in Senkbeil, 2008, v Guezeller in Akin, 2014) ali pa ostane le za nekatere
dejavnike (npr. Fuchs in Woessmann, 2004).
O razlikah med spoloma glede povezanosti med rabo računalnika
in latentnimi rezultati pa ni veliko znanega (OECD, 2010). V tem član
ku smo ugotovili večje razlike med spoloma v latentnih rezultatih in obe
nem podobnost napovednikov teh rezultatov. Ob tem so zanimive ugoto
vitve Vekiri in Chronaki (2008). Avtorja z upoštevanjem tako pogostosti
rabe računalnikov kot socialne podpore okolja (staršev in sovrstnikov) in
ob kontroli socialno-ekonomskega ozadja za tovrstno rabo avtorici (ibid.)
ugotavljata, da sta spodbuda in podpora staršev ter za njo sovrstnikov naj
močnejša napovednika zaznane samoučinkovitosti na področju IKT tako
za učenke kot za učence. Ob upoštevanju teh dejavnikov se napovedniki
izkušenj z računalniki in pogostosti njihove rabe niso pokazali pomemb
ni za zaznano samoučinkovitost učencev in le nekoliko za zaznano samo
učinkovitost učenk. Raznolikost namenov rabe pa je ostala pomembna
pri obeh spolih.
Za razumevanje razlik med spoloma na področju IKT je to po
membno sporočilo. Tudi na področju IKT imata spodbuda in podpora
staršev ter sovrstnikov pomembnejšo vlogo za razvoj zaznane samoučin
kovitosti kot neposredne izkušnje z računalniki. Konsistentno z drugimi
raziskavami (npr. Bleeker in Jacobs, 2004; Gonzalez-DeHass, Willems in
Holbein, 2005, oboje v Vekiri in Chronaki, 2008) to nakazuje, da imajo
prepričanja in pričakovanja staršev o sposobnostih otroka, oziroma otro
kove zaznave o tem, močan učinek na otrokovo motivacijo za učenje in so
pomembnejši napovednik otrokovih akademskih ciljev kot njegovi dejan
ski dosežki, obenem pa so ti učinki dolgotrajni. Domnevno bi dolgotraj
nost morda prepoznali tudi v ugotovitvah Eccles (2007), ki s povzeman
jem predhodnih raziskav o dejavnikih razlik med spoloma glede želenih
poklicev v zgodnji odraslosti navaja, da se pri obeh spolih kot pomembna
pokažejo ne le pričakovanja uspešnosti na tem področju, ampak tudi vred
notenje značilnosti izbranih poklicev. Na splošno več žensk kot moških
100
