Page 91 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 91
m. štraus ■ povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika ...
raba za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov. Razlika med
modeloma je, da je pri učencih pomemben (negativni) napovednik raba za
objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih, ki se pri učen
kah ne pokaže, pri učenkah pa je pomemben socialno-ekonomski status,
ki se ne pokaže pri učencih. Negativnost napovednika iskanja informa
cij pri učencih je treba seveda razumeti v povezavi z ostalimi napovedniki.
Raba za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov je v bivariatnem
smislu še vedno pozitivno povezana z zaznano samoučinkovitostjo pri
osnovnih nalogah (kar pokaže korelacijski koeficient, ki je 0,11), vendar pa
učenci, ki pogosteje uporabljajo računalnik za dostopanje do informacij,
novic, glasbe in videov, v povprečju zaznavajo nižjo samoučinkovitost pri
osnovnih nalogah kot tisti, ki za dostopanje računalnike uporabljajo manj
pogosto, glede ostalih načinov rabe (in socialno-ekonomskega statusa) pa
poročajo podobno kot prva skupina.
Ta primer pokaže, da različni nameni rabe različno prispevajo k za
znani samoučinkovitosti pri osnovnih nalogah in da je to razvidno šele,
ko napovednike upoštevamo hkrati. Pravzaprav je zanimivo, da se učenci,
ki enako kot drugi uporabljajo računalnike za komuniciranje na socialnih
omrežjih in za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov, več kot
drugi pa poročajo o rabi za objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh
in blogih, ocenjujejo nižje glede zaznane samoučinkovitosti pri osnovnih
nalogah. Prav zadnje omenjene dejavnosti se namreč zdijo nekoliko bolj
zahtevne od prvih, zato bi bilo pričakovati, da bi se učenci, ki tudi za te de
javnosti več rabijo računalnike, višje ocenjevali glede sposobnosti izvajanja
osnovnih nalog. Razlaga za negativnost tega napovednika bi lahko bila, da
se ti učenci ocenjujejo strožje od ostalih, morda prav zaradi več izkušenj
tudi z zahtevnejšimi nalogami.
Socialno-ekonomski status je pri učenkah sicer pomemben napoved
nik, vendar je pri obojih, tako pri učenkah kot pri učencih, naklon tega na
povednika v absolutnem smislu relativno nizek; učenke z za en standard
ni odklon višjim socialno-ekonomskim statusom se v povprečju za 7 %
standardnega odklona višje ocenjujejo glede zaznane samoučinkovitosti
pri osnovnih nalogah (naklon 0,07).
Zaznana samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah RI pismenosti
V nadaljevanju članka bo predstavljeno, kako različni nameni rabe raču
nalnika delujejo kot napovedniki zaznane samoučinkovitosti pri zahtev
nejših nalogah RI pismenosti. Za razlike med spoloma v celotni populaciji
(Preglednica 2) smo ugotovili, da je razlika v tovrstni zaznani samoučin
kovitosti velika. Precej višje se glede sposobnosti izvajanja zahtevnejših
nalog ocenjujejo učenci. Rezultati regresijske analize (Preglednica 3) pa
89
raba za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov. Razlika med
modeloma je, da je pri učencih pomemben (negativni) napovednik raba za
objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih, ki se pri učen
kah ne pokaže, pri učenkah pa je pomemben socialno-ekonomski status,
ki se ne pokaže pri učencih. Negativnost napovednika iskanja informa
cij pri učencih je treba seveda razumeti v povezavi z ostalimi napovedniki.
Raba za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov je v bivariatnem
smislu še vedno pozitivno povezana z zaznano samoučinkovitostjo pri
osnovnih nalogah (kar pokaže korelacijski koeficient, ki je 0,11), vendar pa
učenci, ki pogosteje uporabljajo računalnik za dostopanje do informacij,
novic, glasbe in videov, v povprečju zaznavajo nižjo samoučinkovitost pri
osnovnih nalogah kot tisti, ki za dostopanje računalnike uporabljajo manj
pogosto, glede ostalih načinov rabe (in socialno-ekonomskega statusa) pa
poročajo podobno kot prva skupina.
Ta primer pokaže, da različni nameni rabe različno prispevajo k za
znani samoučinkovitosti pri osnovnih nalogah in da je to razvidno šele,
ko napovednike upoštevamo hkrati. Pravzaprav je zanimivo, da se učenci,
ki enako kot drugi uporabljajo računalnike za komuniciranje na socialnih
omrežjih in za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov, več kot
drugi pa poročajo o rabi za objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh
in blogih, ocenjujejo nižje glede zaznane samoučinkovitosti pri osnovnih
nalogah. Prav zadnje omenjene dejavnosti se namreč zdijo nekoliko bolj
zahtevne od prvih, zato bi bilo pričakovati, da bi se učenci, ki tudi za te de
javnosti več rabijo računalnike, višje ocenjevali glede sposobnosti izvajanja
osnovnih nalog. Razlaga za negativnost tega napovednika bi lahko bila, da
se ti učenci ocenjujejo strožje od ostalih, morda prav zaradi več izkušenj
tudi z zahtevnejšimi nalogami.
Socialno-ekonomski status je pri učenkah sicer pomemben napoved
nik, vendar je pri obojih, tako pri učenkah kot pri učencih, naklon tega na
povednika v absolutnem smislu relativno nizek; učenke z za en standard
ni odklon višjim socialno-ekonomskim statusom se v povprečju za 7 %
standardnega odklona višje ocenjujejo glede zaznane samoučinkovitosti
pri osnovnih nalogah (naklon 0,07).
Zaznana samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah RI pismenosti
V nadaljevanju članka bo predstavljeno, kako različni nameni rabe raču
nalnika delujejo kot napovedniki zaznane samoučinkovitosti pri zahtev
nejših nalogah RI pismenosti. Za razlike med spoloma v celotni populaciji
(Preglednica 2) smo ugotovili, da je razlika v tovrstni zaznani samoučin
kovitosti velika. Precej višje se glede sposobnosti izvajanja zahtevnejših
nalog ocenjujejo učenci. Rezultati regresijske analize (Preglednica 3) pa
89
