Page 92 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 92
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
kažejo, da se tudi učenke in učenci, ki so si sicer podobni glede rabe raču
nalnika (in socialno-ekonomskega ozadja), še vedno zelo različno ocenju
jejo glede svojih sposobnosti opraviti zahtevnejše naloge na računalnikih
(vrednost za učence je 0,25 in za učenke -0,26). Kako pa se glede zaznane
samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah primerjajo učenke in učen
ci, ki nadpovprečno uporabljajo računalnike? Primerjava med modeloma
za učence in za učenke pokaže, da so si napovedniki zaznane samoučin
kovitosti pri zahtevnejših nalogah med spoloma podobni. Pri učencih so
se pokazali trije pomembni in pozitivni napovedniki, in sicer uporaba ra
čunalnika za delo z namenskimi aplikacijami (naklon 0,13), za objavljanje
vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih (naklon 0,17) in za komuni
ciranje na socialnih omrežjih (naklon 0,09). Model za učence pojasni 13 %
variance v zaznani samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah. Pri učen
kah so pomembni in pozitivni tudi ti trije napovedniki, torej raba za ob
javljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih (naklon 0,17), za
komuniciranje na socialnih omrežjih in delo z namenskimi aplikacijami
(za oba je naklon 0,12), ob njih pa je pomemben in pozitiven še četrti napo
vednik – domača raba za delo za šolo (naklon 0,08). Model za učenke po
jasni 17 % variance v zaznani samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah.
Zanimivo je, da je kljub veliki razliki v samih ocenah zaznane sa
moučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah med učenkami in učenci po
dobnost, da je pri obojih najmočnejši napovednik tovrstne zaznane samo
učinkovitosti raba računalnika za objavljanje vsebin na forumih, spletnih
straneh in blogih ter za njim delo z namenskimi aplikacijami. Razlika
pa je v tem, da je uporaba za učenje pomemben napovednik le pri učen
kah, pri učencih pa ne. Napovednik rabe za objavljanje vsebin na foru
mih, spletn ih straneh in blogih pri zahtevnejših nalogah deluje pri tovr
stni samou činkovitosti drugače kot pri osnovnih nalogah. Medtem ko je
pri osnovnih nalogah napovednik negativen (za učence) oziroma ni po
memben (za učenke), je pri zahtevnejših nalogah pomemben tako v mode
lu za učence kot v modelu za učenke. Zdi se, da raba za ta namen vključu
je spretnosti, po katerih se učenke in učenci (delno) ocenjujejo, da zmorejo
izvajati zahtevnejše naloge.
Zanimanje in veselje do dela z računalnikom
Poglejmo še zanimanje in veselje do dela z računalnikom kot nekognitivni
rezultat rabe računalnika. Med učenkami in učenci, ki so si sicer podob
ni glede povprečne rabe računalnika za navedene namene (in povprečnega
socialno-ekonomskega ozadja), so ponovno velike razlike glede izražene
ga zanimanja in veselja do dela z računalnikom. Učenci poročajo o pre
cej višjih ravneh tega zanimanja in veselja kot učenke (vrednost indeksa
90
kažejo, da se tudi učenke in učenci, ki so si sicer podobni glede rabe raču
nalnika (in socialno-ekonomskega ozadja), še vedno zelo različno ocenju
jejo glede svojih sposobnosti opraviti zahtevnejše naloge na računalnikih
(vrednost za učence je 0,25 in za učenke -0,26). Kako pa se glede zaznane
samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah primerjajo učenke in učen
ci, ki nadpovprečno uporabljajo računalnike? Primerjava med modeloma
za učence in za učenke pokaže, da so si napovedniki zaznane samoučin
kovitosti pri zahtevnejših nalogah med spoloma podobni. Pri učencih so
se pokazali trije pomembni in pozitivni napovedniki, in sicer uporaba ra
čunalnika za delo z namenskimi aplikacijami (naklon 0,13), za objavljanje
vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih (naklon 0,17) in za komuni
ciranje na socialnih omrežjih (naklon 0,09). Model za učence pojasni 13 %
variance v zaznani samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah. Pri učen
kah so pomembni in pozitivni tudi ti trije napovedniki, torej raba za ob
javljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in blogih (naklon 0,17), za
komuniciranje na socialnih omrežjih in delo z namenskimi aplikacijami
(za oba je naklon 0,12), ob njih pa je pomemben in pozitiven še četrti napo
vednik – domača raba za delo za šolo (naklon 0,08). Model za učenke po
jasni 17 % variance v zaznani samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah.
Zanimivo je, da je kljub veliki razliki v samih ocenah zaznane sa
moučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah med učenkami in učenci po
dobnost, da je pri obojih najmočnejši napovednik tovrstne zaznane samo
učinkovitosti raba računalnika za objavljanje vsebin na forumih, spletnih
straneh in blogih ter za njim delo z namenskimi aplikacijami. Razlika
pa je v tem, da je uporaba za učenje pomemben napovednik le pri učen
kah, pri učencih pa ne. Napovednik rabe za objavljanje vsebin na foru
mih, spletn ih straneh in blogih pri zahtevnejših nalogah deluje pri tovr
stni samou činkovitosti drugače kot pri osnovnih nalogah. Medtem ko je
pri osnovnih nalogah napovednik negativen (za učence) oziroma ni po
memben (za učenke), je pri zahtevnejših nalogah pomemben tako v mode
lu za učence kot v modelu za učenke. Zdi se, da raba za ta namen vključu
je spretnosti, po katerih se učenke in učenci (delno) ocenjujejo, da zmorejo
izvajati zahtevnejše naloge.
Zanimanje in veselje do dela z računalnikom
Poglejmo še zanimanje in veselje do dela z računalnikom kot nekognitivni
rezultat rabe računalnika. Med učenkami in učenci, ki so si sicer podob
ni glede povprečne rabe računalnika za navedene namene (in povprečnega
socialno-ekonomskega ozadja), so ponovno velike razlike glede izražene
ga zanimanja in veselja do dela z računalnikom. Učenci poročajo o pre
cej višjih ravneh tega zanimanja in veselja kot učenke (vrednost indeksa
90