Page 90 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 90
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
predstavljene tako, da najprej med spoloma primerjamo latentni rezultat
za tiste učenke in učence, za katere so vrednosti vseh napovednikov enake
0 – torej enake slovenskemu skupnemu povprečju. Z drugimi besedami,
primerjamo latentni rezultat med učenkami in učenci, ki oboji povpreč
no pogosto rabijo računalnike za vse obravnavane namene (in imajo pov
prečen socialno-ekonomski status). Iz Preglednice 3 je razvidno, da med
učenkami in učenci, ki torej oboji povprečno pogosto rabijo računalnik
po naštetih namenih (in imajo povprečen socialno-ekonomski status), ni
razlik v zaznani samoučinkovitosti pri osnovnih nalogah (za učence vred
nost 0,00 in za učenke 0,05).
V naslednjem koraku primerjamo napovednike, katerih nakloni se v
modelih za posamezni latentni rezultat pokažejo pomembni. Naklon na
povednika pove, za koliko je v povprečju večji latentni rezultat, če je napo
vednik večji za eno enoto (v našem primeru en standardni odklon vred
nosti v populaciji), pri tem pa vsi ostali napovedniki ostanejo konstantni.
Povedano bolj poljudno, z naklonom ugotavljamo, koliko napovednik
prispeva k povečanju rezultata, pri čemer prispevek ni nujno v vzročnem
smislu.
Zaznana samoučinkovitost pri osnovnih nalogah RI pismenosti
Med učenkami in učenci se torej kažejo določene podobnosti in razlike
v napovednikih zaznane samoučinkovitosti pri osnovnih nalogah. Pri
učencih se kot pomembna in pozitivna napovednika kažeta raba za ko
municiranje na socialnih omrežjih (naklon 0,18)13 in za dostopanje do in
formacij, novic, glasbe in videov (naklon 0,12), pomemben negativni na
povednik pa je raba za objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in
blogih (naklon -0,09). Pri učenkah so pomembni pozitivni napovedniki
raba računalnika za komuniciranje na socialnih omrežjih (naklon 0,18) in
za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov (naklon 0,07) ter so
cialno-ekonomski status (naklon 0,07). Model pri učencih pojasni 7 % in
pri učenkah 11 % variance v zaznani samoučinkovitosti pri osnovnih na
logah RI pismenosti.
Za učence in učenke je torej skupni najmočnejši in pozitiven napoved
nik raba računalnika za komuniciranje na socialnih omrežjih in za njim
13 Pozitivni napovednik pomeni, da se s povečanjem vrednosti napovednika v povprečju poveča
tudi vrednost rezultata. Naklon 0,18 pomeni, da je ob povečanju napovednika rabe računalni-
ka za komuniciranje za eno enoto (kar je en standardni odklon pogostosti rabe računalnika
za komuniciranje v populaciji) in ob tem, da ostali napovedniki ostanejo konstantni, zaznana
samoučinkovitosti pri osnovnih nalogah v povprečju višja za 18 % standardnega odklona te
zaznane samoučinkovitosti v populaciji. Za lažjo berljivost bomo v nadaljevanju izpuščali, da
je ob povečanju obravnavanega napovednika za eno enoto pomembna kontrola oziroma kon-
stantnost ostalih napovednikov.
88
predstavljene tako, da najprej med spoloma primerjamo latentni rezultat
za tiste učenke in učence, za katere so vrednosti vseh napovednikov enake
0 – torej enake slovenskemu skupnemu povprečju. Z drugimi besedami,
primerjamo latentni rezultat med učenkami in učenci, ki oboji povpreč
no pogosto rabijo računalnike za vse obravnavane namene (in imajo pov
prečen socialno-ekonomski status). Iz Preglednice 3 je razvidno, da med
učenkami in učenci, ki torej oboji povprečno pogosto rabijo računalnik
po naštetih namenih (in imajo povprečen socialno-ekonomski status), ni
razlik v zaznani samoučinkovitosti pri osnovnih nalogah (za učence vred
nost 0,00 in za učenke 0,05).
V naslednjem koraku primerjamo napovednike, katerih nakloni se v
modelih za posamezni latentni rezultat pokažejo pomembni. Naklon na
povednika pove, za koliko je v povprečju večji latentni rezultat, če je napo
vednik večji za eno enoto (v našem primeru en standardni odklon vred
nosti v populaciji), pri tem pa vsi ostali napovedniki ostanejo konstantni.
Povedano bolj poljudno, z naklonom ugotavljamo, koliko napovednik
prispeva k povečanju rezultata, pri čemer prispevek ni nujno v vzročnem
smislu.
Zaznana samoučinkovitost pri osnovnih nalogah RI pismenosti
Med učenkami in učenci se torej kažejo določene podobnosti in razlike
v napovednikih zaznane samoučinkovitosti pri osnovnih nalogah. Pri
učencih se kot pomembna in pozitivna napovednika kažeta raba za ko
municiranje na socialnih omrežjih (naklon 0,18)13 in za dostopanje do in
formacij, novic, glasbe in videov (naklon 0,12), pomemben negativni na
povednik pa je raba za objavljanje vsebin na forumih, spletnih straneh in
blogih (naklon -0,09). Pri učenkah so pomembni pozitivni napovedniki
raba računalnika za komuniciranje na socialnih omrežjih (naklon 0,18) in
za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov (naklon 0,07) ter so
cialno-ekonomski status (naklon 0,07). Model pri učencih pojasni 7 % in
pri učenkah 11 % variance v zaznani samoučinkovitosti pri osnovnih na
logah RI pismenosti.
Za učence in učenke je torej skupni najmočnejši in pozitiven napoved
nik raba računalnika za komuniciranje na socialnih omrežjih in za njim
13 Pozitivni napovednik pomeni, da se s povečanjem vrednosti napovednika v povprečju poveča
tudi vrednost rezultata. Naklon 0,18 pomeni, da je ob povečanju napovednika rabe računalni-
ka za komuniciranje za eno enoto (kar je en standardni odklon pogostosti rabe računalnika
za komuniciranje v populaciji) in ob tem, da ostali napovedniki ostanejo konstantni, zaznana
samoučinkovitosti pri osnovnih nalogah v povprečju višja za 18 % standardnega odklona te
zaznane samoučinkovitosti v populaciji. Za lažjo berljivost bomo v nadaljevanju izpuščali, da
je ob povečanju obravnavanega napovednika za eno enoto pomembna kontrola oziroma kon-
stantnost ostalih napovednikov.
88
