Page 87 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 87
m. štraus ■ povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika ...
populaciji (ki je zaradi standardizacije za obe spremenljivki enak 1). Tako
je povprečna raven zaznane samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah,
s katero se ocenjujejo učenci, približno za polovico tega standardnega od
klona višja od povprečne ravni, s katero se ocenjujejo učenke. Z analizo
kvantilov v porazdelitvah za učenke in za učence lahko ugotovimo, da je
vrednost indeksa, z najmanj katero se glede sposobnosti izvajanja zahtev
nejših nalog ocenjuje polovica učencev, tista vrednost, s katero se ocenju
je manj kot četrtina učenk.11 Enako velja za indeks zanimanja in veselja do
dela z računalnikom.
Primerjave med spoloma glede povezanosti med rabo računalnika
in latentnimi rezultati
Zadnje, vendar osrednje raziskovalno vprašanje v tem članku naslavlja
vprašanje povezanosti (pogoste12) rabe računalnika za različne namene ter
latentne kognitivne in nekognitivne rezultate na področju RI pismenosti.
Povezanost smo raziskovali z regresijsko analizo, s katero smo ugotavljali
moč in naklon povezanosti rabe računalnika za različne namene kot na
povednikov za zaznano samoučinkovitost pri osnovnih nalogah, zaznano
samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah, zanimanje in veselje do dela
z računalnikom ter za dosežke na področju RI pismenosti. Ker smo na
podlagi pregleda dosedanjih raziskav predpostavili, da je interakcija med
temi spremenljivkami med spoloma različna, smo regresijsko analizo izve
dli posebej za učenke in posebej za učence. Rezultati regresijskih analiz so
prikazani v Preglednici 3.
11 50. kvantil v porazdelitvi indeksa za učence je enak 75. kvantilu v porazdelitvi za učenke.
12 Za lažjo berljivost bomo navajanje, da gre pri napovednikih za bolj ali manj pogosto rabo
računalnika za navedene namene, opuščali.
85
populaciji (ki je zaradi standardizacije za obe spremenljivki enak 1). Tako
je povprečna raven zaznane samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah,
s katero se ocenjujejo učenci, približno za polovico tega standardnega od
klona višja od povprečne ravni, s katero se ocenjujejo učenke. Z analizo
kvantilov v porazdelitvah za učenke in za učence lahko ugotovimo, da je
vrednost indeksa, z najmanj katero se glede sposobnosti izvajanja zahtev
nejših nalog ocenjuje polovica učencev, tista vrednost, s katero se ocenju
je manj kot četrtina učenk.11 Enako velja za indeks zanimanja in veselja do
dela z računalnikom.
Primerjave med spoloma glede povezanosti med rabo računalnika
in latentnimi rezultati
Zadnje, vendar osrednje raziskovalno vprašanje v tem članku naslavlja
vprašanje povezanosti (pogoste12) rabe računalnika za različne namene ter
latentne kognitivne in nekognitivne rezultate na področju RI pismenosti.
Povezanost smo raziskovali z regresijsko analizo, s katero smo ugotavljali
moč in naklon povezanosti rabe računalnika za različne namene kot na
povednikov za zaznano samoučinkovitost pri osnovnih nalogah, zaznano
samoučinkovitost pri zahtevnejših nalogah, zanimanje in veselje do dela
z računalnikom ter za dosežke na področju RI pismenosti. Ker smo na
podlagi pregleda dosedanjih raziskav predpostavili, da je interakcija med
temi spremenljivkami med spoloma različna, smo regresijsko analizo izve
dli posebej za učenke in posebej za učence. Rezultati regresijskih analiz so
prikazani v Preglednici 3.
11 50. kvantil v porazdelitvi indeksa za učence je enak 75. kvantilu v porazdelitvi za učenke.
12 Za lažjo berljivost bomo navajanje, da gre pri napovednikih za bolj ali manj pogosto rabo
računalnika za navedene namene, opuščali.
85
