Page 85 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 85
štraus ■ povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika ...
Učenci Učenke Razlika
učenci – učenke
povprečje s.e. povprečje s.e. razlika s.e.
dostopanje do infor- 0,12 0,04 *
macij, novic, glasbe 0,06 0,03 -0,07 0,02 -0,15 0,04 *
in videov
domače delo za šolo -0,08 0,03 0,07 0,03
socialno-ekonomski 0,03 0,03 -0,03 0,03 0,06 0,05
status
* Razlika je statistično pomembna pri stopnji tveganja 5 odstotkov.
Vir: ICILS 2013.
Iz rezultatov analize lahko ugotovimo, da v Sloveniji med spoloma
v pogostosti rabe računalnika za različne namene ni večjih razlik. Učen
ci in učenke podobno poročajo o rabi računalnika za objavljanje vsebin
na forumih, spletnih straneh in blogih, za komuniciranje na socialnih
omrežjih, za delo z namenskimi aplikacijami.9 Podobno poročajo tudi o
pogostosti rabe pri pouku v šoli. Učenci več kot učenke10 poročajo o rabi
računalnika za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov (indeks
0,06 za učence in -0,07 za učenke), manj pa o domači rabi za delo za šolo
(indeks -0,08 za učence in 0,07 za učenke). Med učenci in učenkami torej
so določene razlike v rabi računalnikov, vendar te razlike niso zelo velike.
Velikost razlike v tem primeru ugotavljamo v primerjavi s standardnim
odklonom indeksa v populaciji, ki je zaradi standardizacije enak 1, in to
rej razliko 0,15 na lestvici tega indeksa ocenjujemo kot majhno. V medna
rodnem poročilu ICILS (Fraillon et al., 2014) so ti rezultati predstavljeni
glede na mednarodno povprečje, v tem članku pa jih predstavljamo umer
jeno glede na slovensko povprečje (ki je za vse učenke in učence skupaj do
ločeno na vrednost 0).
9 Te in podobne primerjave v članku temeljijo na t-testu statistične pomembnosti razlike.
Zaradi lažje berljivosti jih navajamo nekoliko bolj poljudno. Če razlika ni statistično
pomembna, navajamo, da sta podatka podobna.
10 Natančneje bi navedli, da ima indeks rabe računalnika za dostopanje do informacij,
novic, glasbe in videov višjo vrednost za učence kot za učenke. Metoda izpeljave indeksa
iz postavk v vprašalniku je metoda največjega verjetja in je podrobneje opisana v Fraillon
et al. (2015). Sicer ne moremo trditi, da večji delež učencev kot učenk poroča o pogostejši
rabi računalnika po vsaki od posameznih postavk, v splošnem pa vrednost indeksa kaže,
da učenci več kot učenke poročajo o rabi računalnika za dostopanje do informacij, novic,
glasbe in videov.
83
Učenci Učenke Razlika
učenci – učenke
povprečje s.e. povprečje s.e. razlika s.e.
dostopanje do infor- 0,12 0,04 *
macij, novic, glasbe 0,06 0,03 -0,07 0,02 -0,15 0,04 *
in videov
domače delo za šolo -0,08 0,03 0,07 0,03
socialno-ekonomski 0,03 0,03 -0,03 0,03 0,06 0,05
status
* Razlika je statistično pomembna pri stopnji tveganja 5 odstotkov.
Vir: ICILS 2013.
Iz rezultatov analize lahko ugotovimo, da v Sloveniji med spoloma
v pogostosti rabe računalnika za različne namene ni večjih razlik. Učen
ci in učenke podobno poročajo o rabi računalnika za objavljanje vsebin
na forumih, spletnih straneh in blogih, za komuniciranje na socialnih
omrežjih, za delo z namenskimi aplikacijami.9 Podobno poročajo tudi o
pogostosti rabe pri pouku v šoli. Učenci več kot učenke10 poročajo o rabi
računalnika za dostopanje do informacij, novic, glasbe in videov (indeks
0,06 za učence in -0,07 za učenke), manj pa o domači rabi za delo za šolo
(indeks -0,08 za učence in 0,07 za učenke). Med učenci in učenkami torej
so določene razlike v rabi računalnikov, vendar te razlike niso zelo velike.
Velikost razlike v tem primeru ugotavljamo v primerjavi s standardnim
odklonom indeksa v populaciji, ki je zaradi standardizacije enak 1, in to
rej razliko 0,15 na lestvici tega indeksa ocenjujemo kot majhno. V medna
rodnem poročilu ICILS (Fraillon et al., 2014) so ti rezultati predstavljeni
glede na mednarodno povprečje, v tem članku pa jih predstavljamo umer
jeno glede na slovensko povprečje (ki je za vse učenke in učence skupaj do
ločeno na vrednost 0).
9 Te in podobne primerjave v članku temeljijo na t-testu statistične pomembnosti razlike.
Zaradi lažje berljivosti jih navajamo nekoliko bolj poljudno. Če razlika ni statistično
pomembna, navajamo, da sta podatka podobna.
10 Natančneje bi navedli, da ima indeks rabe računalnika za dostopanje do informacij,
novic, glasbe in videov višjo vrednost za učence kot za učenke. Metoda izpeljave indeksa
iz postavk v vprašalniku je metoda največjega verjetja in je podrobneje opisana v Fraillon
et al. (2015). Sicer ne moremo trditi, da večji delež učencev kot učenk poroča o pogostejši
rabi računalnika po vsaki od posameznih postavk, v splošnem pa vrednost indeksa kaže,
da učenci več kot učenke poročajo o rabi računalnika za dostopanje do informacij, novic,
glasbe in videov.
83
