Page 60 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 60
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
tančnejši podatki o vzorcu ICILS 2013 in izvedbi raziskave za Slovenijo
so v mednarodnem tehničnem poročilu raziskave (Fraillon in dr., 2015).
Ob podatkih o dosežkih učencev je za raziskovanje v tem članku po
memben tudi podatek o socialno-ekonomskem ozadju. Čeprav ni enot
nega mnenja, kaj pomeni socialno-ekonomsko in kulturno ozadje (npr.
White, 1982), se ta izraz tipično uporablja za relativni položaj družine ali
posameznika v hierarhični družbeni strukturi, glede na dostop ali nad
zor nad premoženjem, ugledom in vplivnostjo (Mueller in Parcel, 1981,
v Willms, 2003). Običajno se operacionalizira kot sestavljena mera do
hodka, ravni izobraževanja in ugleda poklica (Mueller in Parcel, 1981, v
Willms, 2003). Ob reševanju nalog v preizkusu znanja so bili tudi v razis
kavi ICILS zbrani t. i. spremljajoči podatki z vprašalniki za učence, med
njimi podatki o socialno-ekonomskem ozadju učencev. V mednarodni
bazi podatkov je bil iz podatkov o poklicu in izobrazbi staršev ter števi
lu knjig doma za vsako državo posebej izpeljan indeks socialno-ekonom
skega statusa (v nadaljevanju SES), ki ima na nacionalni ravni povprečje 0
in standardni odklon 1.5 Ta indeks bomo uporabili za podatek o socialno
-ekonomskem ozadju učencev v pričujoči analizi.
Značilnosti vzorca po regijah
Dvanajst slovenskih statističnih regij je bilo pri zasnovi raziskave v Slove
niji upoštevanih tako, da je bila regija uporabljena kot eksplicitna stratifi
kacijska spremenljivka. To pomeni, da je bilo v raziskavi zagotovljeno, da
je za vsako regijo izbran dovolj velik in reprezentativen vzorec šol, natanč
neje 20 šol,6 in temu ustrezen vzorec učencev, da lahko rezultate izraču
namo tudi za posamezne regije in ne le za celotno državo (Fraillon in dr.,
2015: str. 256).
Iz baze ICILS za Slovenijo smo za analize v članku upoštevali tiste
učence, za katere je bil na voljo tudi podatek o njihovem socialno-eko
nomskem statusu (manjkajočih podatkov pri tem indeksu je bilo 4 %). V
bazi ICILS za Slovenijo je 1751 vključenih učenk in 1814 učencev (skupaj
torej 3565); v vzorcu predstavlja celotno generacijo 7917 osmošolk in 8229
osmošolcev (skupaj torej 16146). Od tega je za Pomursko regijo v vzorcu
323 učenk in učencev (reprezentativnih za N = 860 učenk in učencev), za
Podravsko regijo 343 (N = 2342), za Koroško regijo 263 (N = 598), za Sa
vinjsko regijo 350 (N = 2225), za Zasavsko regijo 124 (N = 301), za Spodnje
5 Negativna vrednost indeksa v mednarodni bazi torej ne nakazuje neposredno negativnega
odgovora na postavke, iz katerih je indeks izpeljan, ampak odgovore, ki so manj pozitivni
(ali bolj negativni) od povprečnega odgovora v sodelujočih državah. Podobno pozitivna
vrednost nakazuje bolj pozitivne (ali manj negativne) odgovore od povprečnega odgovora
v sodelujočih državah.
6 Če v regiji ni 20 šol, so bile v vzorec izbrane vse šole.
58
tančnejši podatki o vzorcu ICILS 2013 in izvedbi raziskave za Slovenijo
so v mednarodnem tehničnem poročilu raziskave (Fraillon in dr., 2015).
Ob podatkih o dosežkih učencev je za raziskovanje v tem članku po
memben tudi podatek o socialno-ekonomskem ozadju. Čeprav ni enot
nega mnenja, kaj pomeni socialno-ekonomsko in kulturno ozadje (npr.
White, 1982), se ta izraz tipično uporablja za relativni položaj družine ali
posameznika v hierarhični družbeni strukturi, glede na dostop ali nad
zor nad premoženjem, ugledom in vplivnostjo (Mueller in Parcel, 1981,
v Willms, 2003). Običajno se operacionalizira kot sestavljena mera do
hodka, ravni izobraževanja in ugleda poklica (Mueller in Parcel, 1981, v
Willms, 2003). Ob reševanju nalog v preizkusu znanja so bili tudi v razis
kavi ICILS zbrani t. i. spremljajoči podatki z vprašalniki za učence, med
njimi podatki o socialno-ekonomskem ozadju učencev. V mednarodni
bazi podatkov je bil iz podatkov o poklicu in izobrazbi staršev ter števi
lu knjig doma za vsako državo posebej izpeljan indeks socialno-ekonom
skega statusa (v nadaljevanju SES), ki ima na nacionalni ravni povprečje 0
in standardni odklon 1.5 Ta indeks bomo uporabili za podatek o socialno
-ekonomskem ozadju učencev v pričujoči analizi.
Značilnosti vzorca po regijah
Dvanajst slovenskih statističnih regij je bilo pri zasnovi raziskave v Slove
niji upoštevanih tako, da je bila regija uporabljena kot eksplicitna stratifi
kacijska spremenljivka. To pomeni, da je bilo v raziskavi zagotovljeno, da
je za vsako regijo izbran dovolj velik in reprezentativen vzorec šol, natanč
neje 20 šol,6 in temu ustrezen vzorec učencev, da lahko rezultate izraču
namo tudi za posamezne regije in ne le za celotno državo (Fraillon in dr.,
2015: str. 256).
Iz baze ICILS za Slovenijo smo za analize v članku upoštevali tiste
učence, za katere je bil na voljo tudi podatek o njihovem socialno-eko
nomskem statusu (manjkajočih podatkov pri tem indeksu je bilo 4 %). V
bazi ICILS za Slovenijo je 1751 vključenih učenk in 1814 učencev (skupaj
torej 3565); v vzorcu predstavlja celotno generacijo 7917 osmošolk in 8229
osmošolcev (skupaj torej 16146). Od tega je za Pomursko regijo v vzorcu
323 učenk in učencev (reprezentativnih za N = 860 učenk in učencev), za
Podravsko regijo 343 (N = 2342), za Koroško regijo 263 (N = 598), za Sa
vinjsko regijo 350 (N = 2225), za Zasavsko regijo 124 (N = 301), za Spodnje
5 Negativna vrednost indeksa v mednarodni bazi torej ne nakazuje neposredno negativnega
odgovora na postavke, iz katerih je indeks izpeljan, ampak odgovore, ki so manj pozitivni
(ali bolj negativni) od povprečnega odgovora v sodelujočih državah. Podobno pozitivna
vrednost nakazuje bolj pozitivne (ali manj negativne) odgovore od povprečnega odgovora
v sodelujočih državah.
6 Če v regiji ni 20 šol, so bile v vzorec izbrane vse šole.
58
