Page 57 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 57
t. rutar leban, m. štraus ■ razlike v pismenosti ...
primerjavi z mednarodnim povprečjem 500 točk. Vendar ta rezultat sam
po sebi ne pove veliko. Za boljše razumevanje prednosti in šibkosti v RI
pismenosti slovenskih učencev je zato treba rezultate podrobneje raziska
ti tudi na nacionalni ravni. Z analizo dosežkov po slovenskih regijah in v
povezavi s podatki o socialno-ekonomskem ozadju učencev bomo ugotav
ljali, kako je z razpršenostjo dosežkov na področju RI pismenosti znotraj
Slovenije.
Raziskovalna vprašanja, ki jih v članku naslavljamo, so naslednja:
1) Ali obstajajo razlike med slovenskimi regijami glede ravni RI pismeno-
sti učencev v raziskavi ICILS 2013?
2) Ali obstajajo razlike med slovenskimi regijami glede socialno-ekonom-
skega statusa učencev v raziskavi ICILS 2013?
3) Ali obstajajo razlike med slovenskimi regijami glede povezanosti social-
no-ekonomskega statusa z RI pismenostjo slovenskih učencev v raziska-
vi ICILS 2013?
Glede na to, da so ravni dosežkov in spremljajočih podatkov RI pis
menosti na ravni splošne populacije znane iz mednarodnega poročila,
zgornja raziskovalna vprašanja odpirajo pogled na to, ali so v teh ravneh
razlike med regijami znotraj Slovenije in kako se te ravni ohranjajo, ko
upoštevamo socialno-ekonomsko ozadje učencev. Odgovor na to vprašan
je ni samoumeven, četudi iz predhodno omenjenih virov poznamo po
vezanost med socialno-ekonomskim ozadjem in dosežki na nekaterih
drugih področjih. Rezultati regijskih primerjav RI pismenosti so lahko
drugačni kot za druga področja (npr. Nasah, DaCosta, Kinsell in Seok,
2010; Warschauer in Matuchniak, 2010; iz Fraillon in dr., 2014). V član
ku regije v Sloveniji opredelimo v skladu z definicijo dvanajstih statistič
nih regij. Čeprav takšna opredelitev regij ni neposredno povezana z raz
poreditvijo mreže osnovnih šol v Sloveniji, ki celo poskuša nevtralizirati
gravitacijski učinek regijskih središč, v odsotnosti drugačne standardizira
ne opredelitve regij ponuja smiselni okvir ugotavljanja raznolikosti v Slo
veniji tudi v povezavi z drugimi statističnimi indikatorji o družbenih in
gospodarskih značilnostih.
Dosedanje mednarodne primerjave RI pismenosti
slovenskih učencev
ICILS seveda ni prva mednarodna raziskava o računalnikih v izobraže
vanju, niti prva z udeležbo Slovenije. Slovenija je v letih 1987–1993 sodelo
vala v raziskavi COMPED za srednješolce (Pelgrum in dr., 1993), ki je ob
pregledu kakovosti, dostopnosti in načina uporabe računalniške opreme v
šolah ugotavljala dosežke ter stališča učencev na področju uporabe raču
55
primerjavi z mednarodnim povprečjem 500 točk. Vendar ta rezultat sam
po sebi ne pove veliko. Za boljše razumevanje prednosti in šibkosti v RI
pismenosti slovenskih učencev je zato treba rezultate podrobneje raziska
ti tudi na nacionalni ravni. Z analizo dosežkov po slovenskih regijah in v
povezavi s podatki o socialno-ekonomskem ozadju učencev bomo ugotav
ljali, kako je z razpršenostjo dosežkov na področju RI pismenosti znotraj
Slovenije.
Raziskovalna vprašanja, ki jih v članku naslavljamo, so naslednja:
1) Ali obstajajo razlike med slovenskimi regijami glede ravni RI pismeno-
sti učencev v raziskavi ICILS 2013?
2) Ali obstajajo razlike med slovenskimi regijami glede socialno-ekonom-
skega statusa učencev v raziskavi ICILS 2013?
3) Ali obstajajo razlike med slovenskimi regijami glede povezanosti social-
no-ekonomskega statusa z RI pismenostjo slovenskih učencev v raziska-
vi ICILS 2013?
Glede na to, da so ravni dosežkov in spremljajočih podatkov RI pis
menosti na ravni splošne populacije znane iz mednarodnega poročila,
zgornja raziskovalna vprašanja odpirajo pogled na to, ali so v teh ravneh
razlike med regijami znotraj Slovenije in kako se te ravni ohranjajo, ko
upoštevamo socialno-ekonomsko ozadje učencev. Odgovor na to vprašan
je ni samoumeven, četudi iz predhodno omenjenih virov poznamo po
vezanost med socialno-ekonomskim ozadjem in dosežki na nekaterih
drugih področjih. Rezultati regijskih primerjav RI pismenosti so lahko
drugačni kot za druga področja (npr. Nasah, DaCosta, Kinsell in Seok,
2010; Warschauer in Matuchniak, 2010; iz Fraillon in dr., 2014). V član
ku regije v Sloveniji opredelimo v skladu z definicijo dvanajstih statistič
nih regij. Čeprav takšna opredelitev regij ni neposredno povezana z raz
poreditvijo mreže osnovnih šol v Sloveniji, ki celo poskuša nevtralizirati
gravitacijski učinek regijskih središč, v odsotnosti drugačne standardizira
ne opredelitve regij ponuja smiselni okvir ugotavljanja raznolikosti v Slo
veniji tudi v povezavi z drugimi statističnimi indikatorji o družbenih in
gospodarskih značilnostih.
Dosedanje mednarodne primerjave RI pismenosti
slovenskih učencev
ICILS seveda ni prva mednarodna raziskava o računalnikih v izobraže
vanju, niti prva z udeležbo Slovenije. Slovenija je v letih 1987–1993 sodelo
vala v raziskavi COMPED za srednješolce (Pelgrum in dr., 1993), ki je ob
pregledu kakovosti, dostopnosti in načina uporabe računalniške opreme v
šolah ugotavljala dosežke ter stališča učencev na področju uporabe raču
55
