Page 55 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 55
zlike v računalniški in informacijski pismenosti
osmošolk ter osmošolcev med slovenskimi regijami
in povezanost s socialno-ekonomskim statusom
Tina Rutar Leban in Mojca Štraus
Vprašanje o obstoju in stabilnosti razlik med regijami na različnih
področjih znanja in spretnosti učencev v Sloveniji je postalo po
membno z objavami rezultatov pri nacionalnem preverjanju zna
nja (glej npr. Državna komisija za vodenje …, 2014). Dosedanje raziska
ve (npr. Štraus, 2015; Zavod RS za šolstvo, 2009; Žakelj in Ivanuš Grmek,
2010) so ugotovile, da je razpršenost dosežkov znotraj regij sicer večja od
razpršenosti med regijami, vendar pa ugotavljajo tudi, da na ravni regij ob
staja povezanost dosežkov s povprečno bruto plačo (Žakelj in Ivanuš Gr
mek, 2010: str. 101) oziroma s širše merjenim socialno-ekonomskim in
kulturnim ozadjem učencev (Štraus, 2015). Povezanost dosežkov s social
no-ekonomskim ozadjem na ravni posameznikov v terciarnem izobraže
vanju sta raziskovala Flere in Lavrič (2005), ki sta ugotovila, da se je ta v
zadn jem času še povečala.
Povezanost uspešnosti v izobraževanju s socialno-ekonomskim
ozadjem učencev je tudi v svetu že dolgo prepoznana (npr. Duru-Bellat,
2004; Sirin, 2005; White, 1982). Razlike v dosežkih učencev, ki se pove
zujejo s socialno-ekonomskim ozadjem njihovih družin, lahko izhajajo iz
genetskih vplivov ali vplivov okolja in iz medsebojno povezanega delovan
ja obojih. Ugotovljeno je, da otroci iz deprivilegiranih družin že v vrt
cu verjetneje izkazujejo počasnejši kognitivni razvoj (npr. Freijo, Oliva,
Olabarrieta, Martin, Manzano in Richards, 2006; Hertzman in Weins,
1996; Merry, 2013; Thiel, 2012). Ko vstopijo v šolo, je zanje verjetneje, da
bodo imeli šibkejše učne rezultate ali da bodo šolo prezgodaj opustili (npr.
Alexander, Entwisle in Olson, 2007; Martins in Veiga, 2010). S tem nasta
ne verjetnost, da bodo imeli manj priložnosti za nadaljevanje izobraževan
53
osmošolk ter osmošolcev med slovenskimi regijami
in povezanost s socialno-ekonomskim statusom
Tina Rutar Leban in Mojca Štraus
Vprašanje o obstoju in stabilnosti razlik med regijami na različnih
področjih znanja in spretnosti učencev v Sloveniji je postalo po
membno z objavami rezultatov pri nacionalnem preverjanju zna
nja (glej npr. Državna komisija za vodenje …, 2014). Dosedanje raziska
ve (npr. Štraus, 2015; Zavod RS za šolstvo, 2009; Žakelj in Ivanuš Grmek,
2010) so ugotovile, da je razpršenost dosežkov znotraj regij sicer večja od
razpršenosti med regijami, vendar pa ugotavljajo tudi, da na ravni regij ob
staja povezanost dosežkov s povprečno bruto plačo (Žakelj in Ivanuš Gr
mek, 2010: str. 101) oziroma s širše merjenim socialno-ekonomskim in
kulturnim ozadjem učencev (Štraus, 2015). Povezanost dosežkov s social
no-ekonomskim ozadjem na ravni posameznikov v terciarnem izobraže
vanju sta raziskovala Flere in Lavrič (2005), ki sta ugotovila, da se je ta v
zadn jem času še povečala.
Povezanost uspešnosti v izobraževanju s socialno-ekonomskim
ozadjem učencev je tudi v svetu že dolgo prepoznana (npr. Duru-Bellat,
2004; Sirin, 2005; White, 1982). Razlike v dosežkih učencev, ki se pove
zujejo s socialno-ekonomskim ozadjem njihovih družin, lahko izhajajo iz
genetskih vplivov ali vplivov okolja in iz medsebojno povezanega delovan
ja obojih. Ugotovljeno je, da otroci iz deprivilegiranih družin že v vrt
cu verjetneje izkazujejo počasnejši kognitivni razvoj (npr. Freijo, Oliva,
Olabarrieta, Martin, Manzano in Richards, 2006; Hertzman in Weins,
1996; Merry, 2013; Thiel, 2012). Ko vstopijo v šolo, je zanje verjetneje, da
bodo imeli šibkejše učne rezultate ali da bodo šolo prezgodaj opustili (npr.
Alexander, Entwisle in Olson, 2007; Martins in Veiga, 2010). S tem nasta
ne verjetnost, da bodo imeli manj priložnosti za nadaljevanje izobraževan
53
