Page 59 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 59
t. rutar leban, m. štraus ■ razlike v pismenosti ...
kom učencev na področju RI pismenosti. Zdi se samoumevno, da je bil
preizkus RI pismenosti pripravljen s posebno aplikacijo na računalnikih.
Čeprav lahko preverjanje na računalnikih deluje drugače kot tradicional
no pisno preverjanje (Štraus, 2014), je preverjanje RI pismenosti bolj av
tentično, ko IKT uporabimo tudi kot orodje preverjanja. Iz dodatnih pri
merjav z drugimi državami v mednarodnem poročilu lahko razberemo,
da slovensko povprečje zaostaja za povprečnim dosežkom na Češkem (553
točk), v Avstraliji (542 točk), na Poljskem in Norveškem (za obe državi 537
točk), v Koreji (536 točk) in Nemčiji (523 točk). Povprečni dosežki v Slo
veniji so podobni povprečnim dosežkom na Slovaškem (517 točk), v Rusiji
(516 točk) in na Hrvaškem (512 točk), višji pa so od povprečja v Litvi (494
točk), Čilu (487 točk), na Tajskem (373 točk) in v Turčiji (361 točk) (ibid.).
Ugotovitve v mednarodnem poročilu ICILS kažejo tudi na določe
no povezanost RI pismenosti s socialno-ekonomskim ozadjem učencev.
V poročilu predstavljene multivariatne analize kažejo, da dejavniki oseb
nih karakteristik učencev, domačega okolja v smislu poklica in izobrazbe
staršev ter razpoložljivih knjig in razpoložljive IKT v mednarodnem me
rilu pojasnijo 22 odstotkov variance v RI dosežkih in za Slovenijo 21 od
stotkov (Fraillon in dr., 2014: str. 122). V primerjavi z drugimi državami
je za Slovenijo večji samostojni delež pojasnjene variance z dejavniki oseb
nih karakteristik učencev (spol in pričakovana dosežena lastna izobrazba),
samostojni delež dejavnika socialno-ekonomskega ozadja (poklic in izo
brazba staršev ter število knjig doma) je v sredini ostalih držav, samostoj
ni delež pojasnjene variance razpoložljivosti IKT doma (število računal
nikov in dostopnost interneta) in delež pojasnjene variance z medsebojno
povezanostjo teh dejavnikov pa sta relativno manjša (ibid.). Povezanost
dosežkov s socialno-ekonomskim ozadjem v Sloveniji torej ne izstopa v
primerjavi z ostalimi državami, kar sovpada z ugotovitvami mednarodnih
primerjav povezanosti socialno-ekonomskega ozadja z drugimi področji
preverjanja,3 ki kažejo, da je ta povezanost v Sloveniji v mednarodnem
povprečju (npr. OECD, 2013). V članku pa bomo raziskali, ali povezanost
socialno-ekonomskega ozadja z RI pismenostjo morda vseeno izstopa v
kateri od regij znotraj Slovenije.
Pregled vzorca, raziskovalnih spremenljivk in metod
Leta 2013 je bila v 8. razredih osnovnih šol v 14 državah izvedena Medna
rodna raziskava informacijske in komunikacijske pismenosti ICILS.4 Na
3 Področja preverjanja, za katera je iz raziskave PISA znana moč povezanosti socialno-eko
nomskega ozadja z dosežki, so bralna, matematična, naravoslovna, finančna pismenost in
reševanje problemsko zasnovanih nalog.
4 Navedeno je število držav, za katere so bile izvedene vse aktivnosti pridobivanja podatkov
in so predstavljene v mednarodnem poročilu.
57
kom učencev na področju RI pismenosti. Zdi se samoumevno, da je bil
preizkus RI pismenosti pripravljen s posebno aplikacijo na računalnikih.
Čeprav lahko preverjanje na računalnikih deluje drugače kot tradicional
no pisno preverjanje (Štraus, 2014), je preverjanje RI pismenosti bolj av
tentično, ko IKT uporabimo tudi kot orodje preverjanja. Iz dodatnih pri
merjav z drugimi državami v mednarodnem poročilu lahko razberemo,
da slovensko povprečje zaostaja za povprečnim dosežkom na Češkem (553
točk), v Avstraliji (542 točk), na Poljskem in Norveškem (za obe državi 537
točk), v Koreji (536 točk) in Nemčiji (523 točk). Povprečni dosežki v Slo
veniji so podobni povprečnim dosežkom na Slovaškem (517 točk), v Rusiji
(516 točk) in na Hrvaškem (512 točk), višji pa so od povprečja v Litvi (494
točk), Čilu (487 točk), na Tajskem (373 točk) in v Turčiji (361 točk) (ibid.).
Ugotovitve v mednarodnem poročilu ICILS kažejo tudi na določe
no povezanost RI pismenosti s socialno-ekonomskim ozadjem učencev.
V poročilu predstavljene multivariatne analize kažejo, da dejavniki oseb
nih karakteristik učencev, domačega okolja v smislu poklica in izobrazbe
staršev ter razpoložljivih knjig in razpoložljive IKT v mednarodnem me
rilu pojasnijo 22 odstotkov variance v RI dosežkih in za Slovenijo 21 od
stotkov (Fraillon in dr., 2014: str. 122). V primerjavi z drugimi državami
je za Slovenijo večji samostojni delež pojasnjene variance z dejavniki oseb
nih karakteristik učencev (spol in pričakovana dosežena lastna izobrazba),
samostojni delež dejavnika socialno-ekonomskega ozadja (poklic in izo
brazba staršev ter število knjig doma) je v sredini ostalih držav, samostoj
ni delež pojasnjene variance razpoložljivosti IKT doma (število računal
nikov in dostopnost interneta) in delež pojasnjene variance z medsebojno
povezanostjo teh dejavnikov pa sta relativno manjša (ibid.). Povezanost
dosežkov s socialno-ekonomskim ozadjem v Sloveniji torej ne izstopa v
primerjavi z ostalimi državami, kar sovpada z ugotovitvami mednarodnih
primerjav povezanosti socialno-ekonomskega ozadja z drugimi področji
preverjanja,3 ki kažejo, da je ta povezanost v Sloveniji v mednarodnem
povprečju (npr. OECD, 2013). V članku pa bomo raziskali, ali povezanost
socialno-ekonomskega ozadja z RI pismenostjo morda vseeno izstopa v
kateri od regij znotraj Slovenije.
Pregled vzorca, raziskovalnih spremenljivk in metod
Leta 2013 je bila v 8. razredih osnovnih šol v 14 državah izvedena Medna
rodna raziskava informacijske in komunikacijske pismenosti ICILS.4 Na
3 Področja preverjanja, za katera je iz raziskave PISA znana moč povezanosti socialno-eko
nomskega ozadja z dosežki, so bralna, matematična, naravoslovna, finančna pismenost in
reševanje problemsko zasnovanih nalog.
4 Navedeno je število držav, za katere so bile izvedene vse aktivnosti pridobivanja podatkov
in so predstavljene v mednarodnem poročilu.
57
