Page 58 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 58
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
nalnikov v šoli in doma. Že pred skoraj 25 leti je raziskovanje o IKT v izo
braževanju temeljilo na premisleku, da za učinkovito rabo računalnika pri
izvajanju različnih aktivnosti v vsakdanjem življenju ni potrebno special
no tehnično znanje, so pa potrebna določena osnovna znanja in spretno
sti, brez katerih uporaba računalnikov ne bi bila mogoča (ibid.: str. 49).
Zanimivo pa je, da je bil osnovni del preverjanja znanja o računalnikih (t.
i . računalniške funkcionalnosti)2 izveden s pisnim preizkusom in ne s pre
izkusom na računalnikih. Sodelujoči slovenski dijaki in dijakinje so dose
gli v povprečju 70 odstotnih točk na mednarodnem preizkusu računalni
ške funkcionalnosti, kar je bilo podobno rezultatom njihovih sovrstnikov
v Latviji (74 odstotnih točk) in ZDA (72 odstotnih točk), v ospredju so
bili rezultati v Avstriji (86 odstotnih točk), za slovenskimi pa so bili rezul
tati na Japonskem (65 odstotnih točk), v Bolgariji (62 odstotnih točk) in
Indiji (31 odstotnih točk) (ibid.: str. 53). Poročilo ugotavlja, da so med dr
žavami velike razlike glede možnosti za učenje in poučevanje o računal
nikih v šolah (ibid.: str. 54). V raziskavi podrobnejši podatki o socialno
-ekonomskem ozadju sicer niso na voljo, so pa bili učenci vprašani glede
zaznave podpore staršev pri uporabi računalnikov in rezultati kažejo, da
učenci, ki poročajo o več uporabe računalnikov, poročajo tudi o večji za
znavi starševske podpore pri tem (ibid.: str. 64). Avtorji poročila so tudi
zapisali, da bi bilo treba natančneje raziskati, kako socialno-ekonomsko
ozadje vpliva na računalniško funkcionalnost učencev (ibid.: str. 120).
Naslednja mednarodna raziskava o IKT v izobraževanju je bila Dru
ga mednarodna raziskava informacijske in komunikacijske tehnologije v
izobraževanju SITES. Z zbiranjem podatkov v več fazah v letih 1998/1999,
2001 in 2006 se je ukvarjala z vlogo IKT pri učenju in poučevanju ma
tematike in naravoslovja z zbiranjem odgovorov učiteljev, ravnateljev in
tehničnega osebja o tem, če in kako se spreminjajo pedagoške prakse z
uporabo IKT, ki naj bi spodbujale razvoj »kompetenc za 21. stoletje« v
primerjavi s tradicionalnimi praksami (Law in dr., 2008: str. 14). Glede na
to, da raziskava ni vključevala zbiranja podatkov na ravni učencev, iz nje
nih ugotovitev ni mogoče razbrati morebitne povezanosti socialno-eko
nomskega ozadja z dosežki učencev.
Raziskava ICILS 2013 je gradila na dosedanjem raziskovanju o raču
nalnikih v izobraževanju na mednarodni ravni (Fraillon in dr., 2014). Za
razliko od raziskave SITES je bila osrednja pozornost namenjena dosež
2 Krovna razlika med računalniško funkcionalnostjo in RI pismenostjo je v tem, da računal-
niška funkcionalnost predstavlja znanja in spretnosti uporabe računalnika brez širšega
konteksta, RI pismenost pa je v raziskavi ICILS opredeljena kot nabor znanj, razumevanj,
stališč, dispozicij in spretnosti na področju računalniške in informacijske pismenosti, za
učinkovito sodelovanje v digitalni dobi.
56
nalnikov v šoli in doma. Že pred skoraj 25 leti je raziskovanje o IKT v izo
braževanju temeljilo na premisleku, da za učinkovito rabo računalnika pri
izvajanju različnih aktivnosti v vsakdanjem življenju ni potrebno special
no tehnično znanje, so pa potrebna določena osnovna znanja in spretno
sti, brez katerih uporaba računalnikov ne bi bila mogoča (ibid.: str. 49).
Zanimivo pa je, da je bil osnovni del preverjanja znanja o računalnikih (t.
i . računalniške funkcionalnosti)2 izveden s pisnim preizkusom in ne s pre
izkusom na računalnikih. Sodelujoči slovenski dijaki in dijakinje so dose
gli v povprečju 70 odstotnih točk na mednarodnem preizkusu računalni
ške funkcionalnosti, kar je bilo podobno rezultatom njihovih sovrstnikov
v Latviji (74 odstotnih točk) in ZDA (72 odstotnih točk), v ospredju so
bili rezultati v Avstriji (86 odstotnih točk), za slovenskimi pa so bili rezul
tati na Japonskem (65 odstotnih točk), v Bolgariji (62 odstotnih točk) in
Indiji (31 odstotnih točk) (ibid.: str. 53). Poročilo ugotavlja, da so med dr
žavami velike razlike glede možnosti za učenje in poučevanje o računal
nikih v šolah (ibid.: str. 54). V raziskavi podrobnejši podatki o socialno
-ekonomskem ozadju sicer niso na voljo, so pa bili učenci vprašani glede
zaznave podpore staršev pri uporabi računalnikov in rezultati kažejo, da
učenci, ki poročajo o več uporabe računalnikov, poročajo tudi o večji za
znavi starševske podpore pri tem (ibid.: str. 64). Avtorji poročila so tudi
zapisali, da bi bilo treba natančneje raziskati, kako socialno-ekonomsko
ozadje vpliva na računalniško funkcionalnost učencev (ibid.: str. 120).
Naslednja mednarodna raziskava o IKT v izobraževanju je bila Dru
ga mednarodna raziskava informacijske in komunikacijske tehnologije v
izobraževanju SITES. Z zbiranjem podatkov v več fazah v letih 1998/1999,
2001 in 2006 se je ukvarjala z vlogo IKT pri učenju in poučevanju ma
tematike in naravoslovja z zbiranjem odgovorov učiteljev, ravnateljev in
tehničnega osebja o tem, če in kako se spreminjajo pedagoške prakse z
uporabo IKT, ki naj bi spodbujale razvoj »kompetenc za 21. stoletje« v
primerjavi s tradicionalnimi praksami (Law in dr., 2008: str. 14). Glede na
to, da raziskava ni vključevala zbiranja podatkov na ravni učencev, iz nje
nih ugotovitev ni mogoče razbrati morebitne povezanosti socialno-eko
nomskega ozadja z dosežki učencev.
Raziskava ICILS 2013 je gradila na dosedanjem raziskovanju o raču
nalnikih v izobraževanju na mednarodni ravni (Fraillon in dr., 2014). Za
razliko od raziskave SITES je bila osrednja pozornost namenjena dosež
2 Krovna razlika med računalniško funkcionalnostjo in RI pismenostjo je v tem, da računal-
niška funkcionalnost predstavlja znanja in spretnosti uporabe računalnika brez širšega
konteksta, RI pismenost pa je v raziskavi ICILS opredeljena kot nabor znanj, razumevanj,
stališč, dispozicij in spretnosti na področju računalniške in informacijske pismenosti, za
učinkovito sodelovanje v digitalni dobi.
56
