Page 56 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 56
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
ja in na trgu dela (npr. Kerckhoff, Raudenbush in Glennie, 2001; Rum
berger, 2010; Samuel, Bergman, Hupka-Brunner, 2013). Še več, Reardon
(2011) s podatki za ZDA ugotavlja, da so se s socialno-ekonomskim ozad
jem pogojene razlike v dosežkih učencev v obdobju 1970–2000 povečale
za približno tretjino.
Vendar povezanost dosežkov s socialno-ekonomskim ozadjem na
ravni posameznikov ali na ravni regij ni enolična in je zato pomembno
ugotavljati tudi morebitne druge vzroke za zaznane razlike. V splošnem
s tem naslavljamo vprašanje o zagotavljanju enakih možnosti učencev ne
glede na njihovo ozadje, tako v smislu geografskega položaja in socialno
-ekonomskega ozadja kot drugih dejavnikov.
Kot omenjeno, so dosedanje raziskave v Sloveniji podrobneje anali
zirale regijske razlike za dosežke pri matematiki in slovenščini, za podro
čje RI pismenosti pa morebitne razlike med regijami še niso niti ugotovlje
ne niti raziskane. Vendar pa bi bilo smiselno prav temu področju posvetiti
dodatno pozornost, saj že desetletja tako v Sloveniji kot v svetu potekajo
razprave in aktivnosti (intenzivnega) uvajanja informacijsko-komunika
cijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT) v izobraževanje (glej npr. Portal
SIO, 2016). Kljub različnim spremljavam in raziskavam na tem področju
(ibid.) poglobljenih nacionalnih ali mednarodnih podatkov o dejanski RI
pismenosti učencev do sedaj nismo imeli in še manj smo lahko sklepali o
učinkih različnih pristopov uvajanja in uporabe IKT v izobraževanju na
RI pismenost populacije učencev v splošnem.
V članku z uporabo podatkov nedavne Mednarodne raziskave RI
pism enosti IEA ICILS, ki je leta 2013 preverjala RI pismenost osmošolk in
osmošolcev v Sloveniji in v še trinajstih drugih državah,1 analiziramo rav
ni RI pismenosti v Sloveniji po regijah in njihovo povezanost s socialno-
ekonomskim ozadjem. Na kratko: RI pismenost v raziskavi ICILS zajema
poznavanje in razumevanje o uporabi računalnikov, dostopanje do infor
macij in njihovo vrednotenje, upravljanje z informacijami, spreminjanje
in ustvarjanje informacij, izmenjavo informacij ter njihovo varno in zašči
teno rabo (Fraillon in dr., 2014: str. 17). Z analizami v članku bomo ugo
tavljali ravni RI pismenosti po slovenskih regijah in preverili skladnost
razlik med regijami z doslej ugotovljenimi razlikami na drugih področjih
znanj in spretnosti učencev v Sloveniji. Mednarodno poročilo o rezultatih
raziskave ICILS (ibid.) ugotavlja nadpovprečne dosežke slovenskih učen
cev v primerjavi z mednarodnim povprečjem sodelujočih držav; sloven
ski učenci so na mednarodnem preizkusu RI pismenosti dosegli 511 točk v
1 V raziskavah IEA praviloma sodelujejo posamezni izobraževalni sistemi in ne celotne
države. V interesu berljivosti v članku poenostavljeno navajamo, da gre za sodelovanje
držav.
54
ja in na trgu dela (npr. Kerckhoff, Raudenbush in Glennie, 2001; Rum
berger, 2010; Samuel, Bergman, Hupka-Brunner, 2013). Še več, Reardon
(2011) s podatki za ZDA ugotavlja, da so se s socialno-ekonomskim ozad
jem pogojene razlike v dosežkih učencev v obdobju 1970–2000 povečale
za približno tretjino.
Vendar povezanost dosežkov s socialno-ekonomskim ozadjem na
ravni posameznikov ali na ravni regij ni enolična in je zato pomembno
ugotavljati tudi morebitne druge vzroke za zaznane razlike. V splošnem
s tem naslavljamo vprašanje o zagotavljanju enakih možnosti učencev ne
glede na njihovo ozadje, tako v smislu geografskega položaja in socialno
-ekonomskega ozadja kot drugih dejavnikov.
Kot omenjeno, so dosedanje raziskave v Sloveniji podrobneje anali
zirale regijske razlike za dosežke pri matematiki in slovenščini, za podro
čje RI pismenosti pa morebitne razlike med regijami še niso niti ugotovlje
ne niti raziskane. Vendar pa bi bilo smiselno prav temu področju posvetiti
dodatno pozornost, saj že desetletja tako v Sloveniji kot v svetu potekajo
razprave in aktivnosti (intenzivnega) uvajanja informacijsko-komunika
cijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT) v izobraževanje (glej npr. Portal
SIO, 2016). Kljub različnim spremljavam in raziskavam na tem področju
(ibid.) poglobljenih nacionalnih ali mednarodnih podatkov o dejanski RI
pismenosti učencev do sedaj nismo imeli in še manj smo lahko sklepali o
učinkih različnih pristopov uvajanja in uporabe IKT v izobraževanju na
RI pismenost populacije učencev v splošnem.
V članku z uporabo podatkov nedavne Mednarodne raziskave RI
pism enosti IEA ICILS, ki je leta 2013 preverjala RI pismenost osmošolk in
osmošolcev v Sloveniji in v še trinajstih drugih državah,1 analiziramo rav
ni RI pismenosti v Sloveniji po regijah in njihovo povezanost s socialno-
ekonomskim ozadjem. Na kratko: RI pismenost v raziskavi ICILS zajema
poznavanje in razumevanje o uporabi računalnikov, dostopanje do infor
macij in njihovo vrednotenje, upravljanje z informacijami, spreminjanje
in ustvarjanje informacij, izmenjavo informacij ter njihovo varno in zašči
teno rabo (Fraillon in dr., 2014: str. 17). Z analizami v članku bomo ugo
tavljali ravni RI pismenosti po slovenskih regijah in preverili skladnost
razlik med regijami z doslej ugotovljenimi razlikami na drugih področjih
znanj in spretnosti učencev v Sloveniji. Mednarodno poročilo o rezultatih
raziskave ICILS (ibid.) ugotavlja nadpovprečne dosežke slovenskih učen
cev v primerjavi z mednarodnim povprečjem sodelujočih držav; sloven
ski učenci so na mednarodnem preizkusu RI pismenosti dosegli 511 točk v
1 V raziskavah IEA praviloma sodelujejo posamezni izobraževalni sistemi in ne celotne
države. V interesu berljivosti v članku poenostavljeno navajamo, da gre za sodelovanje
držav.
54
