Page 216 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 216
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
Kvantitativna analiza
Na glasoslovni ravnini se je kumulativno pojavilo 1010 napak, njihova
kvantitativna analiza pa je razkrila, da se jih po pogostnosti največ pojavlja
pri rabi naglasov (36 %), natančneje njihovem izpuščanju, manj pa je doda
janja in najmanj mešanja med krativcem in ostrivcem. Na drugem mestu
je podvojitev soglasnikov (30 %), na tretjem in četrtem mestu pisanje črke
h (6,6 %) in raba vejice (6,4 %), ki pa sta po odstotkih bistveno nižje kot
prvi dve kategoriji. Ostale kategorije so se na seznam uvrstile z naslednjim
vrstnim redom in pripadajočim deležem: tihi i (4,7 %), raba opuščaja (4,4
%), pisanje q (3,4 %), pisanje skupaj (1,8 %), zapisovanje glasov [ts] in [z] (1,7
%), raba velike začetnice (0,49 %), zapisovanje fonemov [ʎ] in [ŋ] (0,2 %),
pisanje k (0,1 %) in ostalo (1,9 %).
Grafični prikaz 1: Statistična analiza glasoslovne ravnine.
Na področju oblikoslovja in skladnje se je izkazalo, da se med 392 na
pakami te najpogosteje dotikajo različnih vidikov rabe člena (34 %), saj se
pogosto izpušča, meša med določno in nedoločno obliko in dodaja v kon
tekstih, ki ga ne zahtevajo. Na drugem mestu po pogostosti se znajdejo na
pake, vezane na rabo predlogov (17 %), vendar za polovico manj po številu
glede na člen, in na tretjem najdemo besedni red (16 %), ki pa le za odsto
tek presega različne napake, vezane na rabo zaimkov (15 %), na četrtem
mestu. Nadalje se uvrščajo sosledica časov s 6,6 %, ujemanje znotraj besed
ne zveze ali povedi s 3,5 %, glagolska oblika s 3,3 %, tvorba množine samo
stalnikov z 1,2 %, določanje spola samostalnikom z 1 %, dvojno zanikanje
z 0,5 % ter ostale težave z 2,5 %.
214
Kvantitativna analiza
Na glasoslovni ravnini se je kumulativno pojavilo 1010 napak, njihova
kvantitativna analiza pa je razkrila, da se jih po pogostnosti največ pojavlja
pri rabi naglasov (36 %), natančneje njihovem izpuščanju, manj pa je doda
janja in najmanj mešanja med krativcem in ostrivcem. Na drugem mestu
je podvojitev soglasnikov (30 %), na tretjem in četrtem mestu pisanje črke
h (6,6 %) in raba vejice (6,4 %), ki pa sta po odstotkih bistveno nižje kot
prvi dve kategoriji. Ostale kategorije so se na seznam uvrstile z naslednjim
vrstnim redom in pripadajočim deležem: tihi i (4,7 %), raba opuščaja (4,4
%), pisanje q (3,4 %), pisanje skupaj (1,8 %), zapisovanje glasov [ts] in [z] (1,7
%), raba velike začetnice (0,49 %), zapisovanje fonemov [ʎ] in [ŋ] (0,2 %),
pisanje k (0,1 %) in ostalo (1,9 %).
Grafični prikaz 1: Statistična analiza glasoslovne ravnine.
Na področju oblikoslovja in skladnje se je izkazalo, da se med 392 na
pakami te najpogosteje dotikajo različnih vidikov rabe člena (34 %), saj se
pogosto izpušča, meša med določno in nedoločno obliko in dodaja v kon
tekstih, ki ga ne zahtevajo. Na drugem mestu po pogostosti se znajdejo na
pake, vezane na rabo predlogov (17 %), vendar za polovico manj po številu
glede na člen, in na tretjem najdemo besedni red (16 %), ki pa le za odsto
tek presega različne napake, vezane na rabo zaimkov (15 %), na četrtem
mestu. Nadalje se uvrščajo sosledica časov s 6,6 %, ujemanje znotraj besed
ne zveze ali povedi s 3,5 %, glagolska oblika s 3,3 %, tvorba množine samo
stalnikov z 1,2 %, določanje spola samostalnikom z 1 %, dvojno zanikanje
z 0,5 % ter ostale težave z 2,5 %.
214
