Page 215 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 215
h. bažec ■ najpogostejše napake pri pisnem sporočanju ...
obrazilom -ivo. Nadalje je bilo najdenih še nekaj nepravilnih formulacij,
kot npr. *ragenza in *che ti ripiene, ki se praviloma zapišeta ragazza in che
ti riempie.
Nazadnje naj navedemo še zgled, ko si kandidat očitno ni uspel pri
klicati v spomin italijanske besede (in morda tudi slovenske ne, sicer bi
lahko preveril v slovarju), zato je njen pomen parafraziral: *pallone volan-
te (= mongolfiera). V tem primeru gre nagraditi iznajdljivost, vendar pa je
formulacija kljub temu nepravilna.
Nekaj slogovnih opazk
Pogosto govorimo o napakah, ki so v določenem jeziku nesprejemljive z vi
dika pravopisa in slovničnih pravil. Pozabljamo pa na napake, ki se nana
šajo na sicer pravilne formulacije, vendar rabljene v napačnem kontekstu.
Mislimo predvsem na slogovno neprimerne rabe. Ne smemo zanemariti
dejstva, da govorimo o pisnih sestavkih na maturi, kar pomeni, da naj bi
imeli kandidati tudi primerno raven izražanja in naj bi znali presoditi, kaj
ne sodi v knjižni jezik in kaj je lastno zgolj govorjeni italijanščini.
Poleg že navedenih primerov iz prejšnjih razdelkov naj na prvem
mest u omenimo sistematično opuščanje konjunktiva, ki se lahko v neka
terih kontekstih zamenja s povednim naklonom, vendar je slednji slogov
no značilen za neformalni, pogovorni jezik. Raba konjunktiva predvsem
za izrazi kot è naturale/strano/un peccato che ni obvezna, je pa njegova od
sotnost jasen pokazatelj pogovornega registra, zato nikakor ne sodi v spis
na maturi.
Pri pisanju pisem se je pokazalo kar nekaj nedoslednosti z vidika for
malnosti, in sicer v zasebnem pismu, ki se prične z nagovorom Cara Ceci-
lia in zaključi z Distinti saluti!, kar je tipičen zaključek formalnega pisma.
Glede skladenjskih struktur naj omenimo, da so prevladovala pri
redja z najpogostejšimi vezniki »in« (e) ter »ali« (o); podredja, uvede
na s »ker« (perché), »da« (che), »ki« (che),10 in veliko enostavčnih po
vedi. Glede na značilnosti italijanskega jezika bi morda pričakovali več
rabe trpnih oblik in predvsem podrednih struktur z implicitnimi odvis
niki, saj je to ena od značilnosti italijanskega jezika v primerjavi s sloven
skim.11
10 Na osnovi tabel, predstavljenih v Skupnem evropskem jezikovnem okvirju, je opisnik za
pisno izražanje »Napisati zna niz preprostih besednih zvez in stavkov, povezanih z os-
novnimi vezniki, kot so ‘in’, ‘pa’ in ‘ker’« uvrščen na raven A2.
11 Primerjava zahtevane stopnje na maturi s primerljivimi italijanskimi uradnimi certifikati
(CELI 2, CILS 1 in PLIDA) pokaže, da je pričakovanje omenjenih jezikovnih struktur up-
ravičeno.
213
obrazilom -ivo. Nadalje je bilo najdenih še nekaj nepravilnih formulacij,
kot npr. *ragenza in *che ti ripiene, ki se praviloma zapišeta ragazza in che
ti riempie.
Nazadnje naj navedemo še zgled, ko si kandidat očitno ni uspel pri
klicati v spomin italijanske besede (in morda tudi slovenske ne, sicer bi
lahko preveril v slovarju), zato je njen pomen parafraziral: *pallone volan-
te (= mongolfiera). V tem primeru gre nagraditi iznajdljivost, vendar pa je
formulacija kljub temu nepravilna.
Nekaj slogovnih opazk
Pogosto govorimo o napakah, ki so v določenem jeziku nesprejemljive z vi
dika pravopisa in slovničnih pravil. Pozabljamo pa na napake, ki se nana
šajo na sicer pravilne formulacije, vendar rabljene v napačnem kontekstu.
Mislimo predvsem na slogovno neprimerne rabe. Ne smemo zanemariti
dejstva, da govorimo o pisnih sestavkih na maturi, kar pomeni, da naj bi
imeli kandidati tudi primerno raven izražanja in naj bi znali presoditi, kaj
ne sodi v knjižni jezik in kaj je lastno zgolj govorjeni italijanščini.
Poleg že navedenih primerov iz prejšnjih razdelkov naj na prvem
mest u omenimo sistematično opuščanje konjunktiva, ki se lahko v neka
terih kontekstih zamenja s povednim naklonom, vendar je slednji slogov
no značilen za neformalni, pogovorni jezik. Raba konjunktiva predvsem
za izrazi kot è naturale/strano/un peccato che ni obvezna, je pa njegova od
sotnost jasen pokazatelj pogovornega registra, zato nikakor ne sodi v spis
na maturi.
Pri pisanju pisem se je pokazalo kar nekaj nedoslednosti z vidika for
malnosti, in sicer v zasebnem pismu, ki se prične z nagovorom Cara Ceci-
lia in zaključi z Distinti saluti!, kar je tipičen zaključek formalnega pisma.
Glede skladenjskih struktur naj omenimo, da so prevladovala pri
redja z najpogostejšimi vezniki »in« (e) ter »ali« (o); podredja, uvede
na s »ker« (perché), »da« (che), »ki« (che),10 in veliko enostavčnih po
vedi. Glede na značilnosti italijanskega jezika bi morda pričakovali več
rabe trpnih oblik in predvsem podrednih struktur z implicitnimi odvis
niki, saj je to ena od značilnosti italijanskega jezika v primerjavi s sloven
skim.11
10 Na osnovi tabel, predstavljenih v Skupnem evropskem jezikovnem okvirju, je opisnik za
pisno izražanje »Napisati zna niz preprostih besednih zvez in stavkov, povezanih z os-
novnimi vezniki, kot so ‘in’, ‘pa’ in ‘ker’« uvrščen na raven A2.
11 Primerjava zahtevane stopnje na maturi s primerljivimi italijanskimi uradnimi certifikati
(CELI 2, CILS 1 in PLIDA) pokaže, da je pričakovanje omenjenih jezikovnih struktur up-
ravičeno.
213
