Page 214 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 214
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
ziku v takem kontekstu uporablja v množini (npr. in ottime condizioni fisi-
che), zato je formulacija *si trova in buona condicione napačna.

Slika 5: Zgled napačne kolokacije.
Napačna raba člena na tej jezikovni ravnini vključuje tiste primere,
ko kandidati ne ločijo med določnim in nedoločnim kontekstom, kot na
primer v povedi *Se fossi l’amica di Jessica, ki bi se pravilno glasila Se fossi
un’amica di Jessica. Tu gre za različen pomen, saj raba člena (l‘amica) po­
meni le dvoje: da se je v danem kontekstu že prej govorilo o neki Jessici­
ni prijateljici, na katero bi se nanašali, ali pa, da ima Jessica na vsem svetu
samo eno prijateljico. Vendar pa gre v našem primeru za generično hipote­
tično poved s pomenom »če bi jaz bila ena izmed njenih prijateljic«, zato
je raba nedoločnega člena edina sprejemljiva.
Nazadnje so tu še nerazumljive formulacije, ki nimajo smisla oziro­
ma lahko le s svojo intuicijo poskusimo zaznati pomen, ki ga je kandidat
želel prenesti (*Io non ho pensati niente estaziato e leggendario; *E piu gio-
vane per fare; *A lei non piace quest’ idea, ma un giorno ne sara grata).
Leksikalna ravnina
Ta raven vključuje napake, ki zadevajo napačno tvorbo ali izpeljavo besed.
Najpogostejša napaka je napačna tvorba besed bodisi pod vplivom mate­
rinščine (*il trampolin, *participare (participirati), *leggere i romani, *cu-
nami, *gimnastica,) bodisi angleščine (*extreme, *photo) ali pa tudi narečja
(*ballone)9 ali mešanica vplivov, katerih produkt so besede kot *extrime.
Pri slednji bi lahko ugibali, da gre za konverzijo angleške pisave (extreme)
in izgovorjave: [ɪkˈstriːm] (http://www.oed.com/).
Napačna tvorba vključuje uporabo obrazil, ki jih je treba povezati
s primerno podstavo, da ne bi tvorili neobstoječih neologizmov, kot na
primer samostalnik *sporto, ki se v italijanskem jeziku pojavlja kot citat­
na beseda (sport) in je v uporabljeni obliki neprilagojen fonomorfološkim
značilnostim italijanskega jezika. Podobno beseda *sportisti ni pravilna,
saj obrazilo -isti v italijanskem jeziku sicer pomeni osebo, ki nekaj poč­
ne, vendar pa se v primeru besede »športnik« ne uporablja. Pravilna obli­
ka je gli sportivi, ki je posamostaljeni pridevnik s tipičnim pridevniškim

9 Najverjetneje gre za kandidata, ki prihaja iz Obalno-kraške regije, kjer se v dialektu za
žogo uporabljajo besede [‚bala], [ba‘lon], [‚bålå] (Todorović, 2015a; Todorović, 2015b; To-
dorović in Koštial, 2014).

212
   209   210   211   212   213   214   215   216   217   218   219