Page 218 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 218
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
Grafični prikaz 4: Statistična analiza leksikalne ravnine.
Grafični prikaz 5: Statistična analiza – skupaj.
Zaključki
Na glasoslovni ravnini je bilo opaziti veliko napak, ki izvirajo iz razlike
med jezikoma, saj slovenščina ne pozna grafema q, italijanščina pa nima č,
š in ž ter uporablja k in j le v prevzetih besedah, ki ohranjajo izvorno obli
ko. Podobno so za Slovence problematični fonemi [ŋ] in [ʎ], saj jih ne loči
mo od [ni] in [li], imamo težave s pisanjem črk h in i, ki se ne izgovarjata,
ter z zapisovanjem fonemov [ts] in [z], saj ju slovenščina kot fonetični jezik
zapisuje po principu »piši, kot govoriš«. Ravno zaradi tega principa je ve
liko napačno združenih besed v eno enoto, ko sta v resnici dve. Na sploš
no je raba ločil zelo problematična, ker so pravila, ki urejajo stavo vejice, v
obeh jezikih različna in ker se v slovenščini opuščaj ne uporablja. Najbolj
težavne prvine italijanskega jezika so tiste, ki so slovenskemu tuje, zato ni
presenetljivo, da na prvem mestu po številčnosti najdemo ravno obvezno
pisanje naglasa na oksitonih; najverjetneje zato, ker zadeva besede z viso
ko frekvenco rabe.12 Zanimivo je, da je na pisnem delu poklicne mature
dovoljena raba slovarja, ki bi lahko bistveno izboljšala pisne izdelke, saj
bi odpravila večji del napak tako na glasoslovni kot tudi na pomenski in
leksikalni ravnini. Kumulativno namreč samo glasoslovne napake zavze
12 Na podlagi raziskav na jezikovnem korpusu pisne italijanščine (Colfis) se med prvih tri-
deset mest po pogostosti rabe uvrščajo besede essere, più, esserci, perché, già, così, può, ki jih
kandidati tudi najpogosteje rabijo napačno.
216
Grafični prikaz 4: Statistična analiza leksikalne ravnine.
Grafični prikaz 5: Statistična analiza – skupaj.
Zaključki
Na glasoslovni ravnini je bilo opaziti veliko napak, ki izvirajo iz razlike
med jezikoma, saj slovenščina ne pozna grafema q, italijanščina pa nima č,
š in ž ter uporablja k in j le v prevzetih besedah, ki ohranjajo izvorno obli
ko. Podobno so za Slovence problematični fonemi [ŋ] in [ʎ], saj jih ne loči
mo od [ni] in [li], imamo težave s pisanjem črk h in i, ki se ne izgovarjata,
ter z zapisovanjem fonemov [ts] in [z], saj ju slovenščina kot fonetični jezik
zapisuje po principu »piši, kot govoriš«. Ravno zaradi tega principa je ve
liko napačno združenih besed v eno enoto, ko sta v resnici dve. Na sploš
no je raba ločil zelo problematična, ker so pravila, ki urejajo stavo vejice, v
obeh jezikih različna in ker se v slovenščini opuščaj ne uporablja. Najbolj
težavne prvine italijanskega jezika so tiste, ki so slovenskemu tuje, zato ni
presenetljivo, da na prvem mestu po številčnosti najdemo ravno obvezno
pisanje naglasa na oksitonih; najverjetneje zato, ker zadeva besede z viso
ko frekvenco rabe.12 Zanimivo je, da je na pisnem delu poklicne mature
dovoljena raba slovarja, ki bi lahko bistveno izboljšala pisne izdelke, saj
bi odpravila večji del napak tako na glasoslovni kot tudi na pomenski in
leksikalni ravnini. Kumulativno namreč samo glasoslovne napake zavze
12 Na podlagi raziskav na jezikovnem korpusu pisne italijanščine (Colfis) se med prvih tri-
deset mest po pogostosti rabe uvrščajo besede essere, più, esserci, perché, già, così, può, ki jih
kandidati tudi najpogosteje rabijo napačno.
216
