Page 212 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 212
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
Besedni red predstavlja težavo v primerih, ko se jezikovna sistema
razlikujeta, in sicer predvsem v poziciji prislova glede na glagol, ko se v slo
venščini postavlja pred, v italijanščini pa za glagol, na katerega se nanaša
(*volentieri andrei; *mi sicuramente buttero con il paracadute itd.). Težave
so tudi s stavo pridevnika znotraj samostalniške besedne zveze, ker se slo
venščina tipološko uvršča med jezike, kjer se pridevnik postavlja večinoma
pred samostalnik, italijanščina pa sodi med jezike, kjer je položaj pridev
nika tako pred kot za samostalnikom.7 Pričakovanja, da se bodo v tem seg
mentu pojavljale napake negativnega transferja, so se seveda povsem ures
ničila (*Un’ italiana amica itd.).
Na nivoju povedi je problematičen vrstni red stavčnih členov, saj slo
venščina dopušča tudi predmet v tožilniku na prvem mestu, medtem ko je
v italijanščini to nesprejemljivo, če takšen predmet ni nato povzet z zaim
kom. Nekateri maturanti se tega ne zavedajo in pišejo v italijanščini, upo
števaje slovenski vrstni red stavčnih členov (*Gli altri sport extremi mi pia-
cie solo guardare itd.), ostali pa uporabljajo kar nekaj tehnik, med drugim
tudi anaforično in kataforično povzemanje (*Il viaggio puo sempre farlo,
*Lo fara questo viaggio), ki sta v italijanskem knjižnem jeziku nepravilna,
sta pa značilna za pogovorno italijanščino. Besedni red pa je včasih kaoti
čen ne glede na vpliv maternega jezika (*non la lascia a partire, e anche mi
piacerebbe; * Se e cualcuno tanto bravo li il sport aspettera).
Naslednja težava na nivoju povedi so sintaktični kalki oz. dobese
dni prevodi slovenskega besednega reda v italijanščino, pri čemer nastajajo
formulacije kot npr. *8 mesi sara Jessica sola sulla barca (8 mesecev bo Jessi-
ca sama na barki) ali *Ha ragazza solo sedici anni (Ima dekle samo šestnajst
let) ali tudi *Sarei in preoccupazione per lei (bi v skrbeh zanjo).
Slika 4: Zgled napačnega ujemanja med osebkom in povedkom.
Zadnji pojav nepravilnosti na ravni povedi so ujemanja med stavč
nimi členi (*Sono forte le ragazze; *Io non ho pensati itd.) in ujemanje med
osebkom in zaimki (*Cara Cecilia, […] aspetto le vostre lettere). Še posebej
pri zaimku voi je ujemanje problematično, kajti v slovenščini se uporablja
tudi za vikanje, medtem ko se v italijanščini to počne s tretjo osebo edni
ne ženskega spola (Lei).
7 Vir podatkov s področja jezikovne tipologije je spletna stran društva za jezikovno tipologi-
jo (The World Atlas of Language Structures), poglavje Vrstni red pridevnika in samostal-
nika (Order of Adjective and Noun) Matthewa S. Dryerja.
210
Besedni red predstavlja težavo v primerih, ko se jezikovna sistema
razlikujeta, in sicer predvsem v poziciji prislova glede na glagol, ko se v slo
venščini postavlja pred, v italijanščini pa za glagol, na katerega se nanaša
(*volentieri andrei; *mi sicuramente buttero con il paracadute itd.). Težave
so tudi s stavo pridevnika znotraj samostalniške besedne zveze, ker se slo
venščina tipološko uvršča med jezike, kjer se pridevnik postavlja večinoma
pred samostalnik, italijanščina pa sodi med jezike, kjer je položaj pridev
nika tako pred kot za samostalnikom.7 Pričakovanja, da se bodo v tem seg
mentu pojavljale napake negativnega transferja, so se seveda povsem ures
ničila (*Un’ italiana amica itd.).
Na nivoju povedi je problematičen vrstni red stavčnih členov, saj slo
venščina dopušča tudi predmet v tožilniku na prvem mestu, medtem ko je
v italijanščini to nesprejemljivo, če takšen predmet ni nato povzet z zaim
kom. Nekateri maturanti se tega ne zavedajo in pišejo v italijanščini, upo
števaje slovenski vrstni red stavčnih členov (*Gli altri sport extremi mi pia-
cie solo guardare itd.), ostali pa uporabljajo kar nekaj tehnik, med drugim
tudi anaforično in kataforično povzemanje (*Il viaggio puo sempre farlo,
*Lo fara questo viaggio), ki sta v italijanskem knjižnem jeziku nepravilna,
sta pa značilna za pogovorno italijanščino. Besedni red pa je včasih kaoti
čen ne glede na vpliv maternega jezika (*non la lascia a partire, e anche mi
piacerebbe; * Se e cualcuno tanto bravo li il sport aspettera).
Naslednja težava na nivoju povedi so sintaktični kalki oz. dobese
dni prevodi slovenskega besednega reda v italijanščino, pri čemer nastajajo
formulacije kot npr. *8 mesi sara Jessica sola sulla barca (8 mesecev bo Jessi-
ca sama na barki) ali *Ha ragazza solo sedici anni (Ima dekle samo šestnajst
let) ali tudi *Sarei in preoccupazione per lei (bi v skrbeh zanjo).
Slika 4: Zgled napačnega ujemanja med osebkom in povedkom.
Zadnji pojav nepravilnosti na ravni povedi so ujemanja med stavč
nimi členi (*Sono forte le ragazze; *Io non ho pensati itd.) in ujemanje med
osebkom in zaimki (*Cara Cecilia, […] aspetto le vostre lettere). Še posebej
pri zaimku voi je ujemanje problematično, kajti v slovenščini se uporablja
tudi za vikanje, medtem ko se v italijanščini to počne s tretjo osebo edni
ne ženskega spola (Lei).
7 Vir podatkov s področja jezikovne tipologije je spletna stran društva za jezikovno tipologi-
jo (The World Atlas of Language Structures), poglavje Vrstni red pridevnika in samostal-
nika (Order of Adjective and Noun) Matthewa S. Dryerja.
210
