Page 219 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 219
h. bažec ■ najpogostejše napake pri pisnem sporočanju ...
majo dve tretjini vseh napak in bi z njihovo odpravo lahko bistveno izbolj
šali kvaliteto pisnih izdelkov. Preostale napake zadevajo razlike v rabi ve
like začetnice in podvajanje soglasnikov v besedah.
Poudariti je treba, da je popularnost in razširjenost angleščine med
mladimi prepoznati tudi tukaj, saj se že pojavljajo interference, ki vpliva
jo na produkcijo v italijanskem jeziku. Zanimivo bo opazovati, kako se bo
ta transfer odvijal v prihodnosti in ali je tak prenos iz angleščine opaziti
tudi pri drugih TJ.
Glede elementov, tujih slovenščini, je pomembno poudariti celo pa
leto napak v rabi členov, ki se odraža na vseh ravninah (predvsem na obli
koslovno-skladenjski, kjer so tovrstne napake na prvem mestu s 34 %) in je
jasen pokazatelj težav s to besedno vrsto. Poleg tega je na oblikoslovni rav
nini opaziti težave z obliko samostalnikov (tvorba množine in določanje
spola), glagolov (povratni glagoli), predlogov (napačna oblika) in zaimkov
(mešanje med dajalnikom in tožilnikom: li/gli in lo/gli ter zgledovanje po
pogovorni italijanščini: le/gli). Skladnja zaobjema napake, vezane na rabo
konjunktiva, ki se v pogojnih odvisnikih sistematično zamenjuje s pogoj
nim naklonom, v ostalih kontekstih pa s povednim. Ostane še valenca
glagola in njegova posledična vezljivost z dajalnikom ali tožilnikom in pa
s točno določenimi predlogi. Nadalje naj omenimo sosledico časov, ki se
uvršča šele na peto mesto, kar je presenetljivo malo glede na razlike med
jezikoma. Najbrž je relativno majhno število primerov posledica enostav
nih sintaktičnih struktur, na katerih ni mogoče delati take vrste napak.
Ostalo je kalkiranje po slovenskem vzoru, kar vpliva na izpuščanje dolo
čenih elementov (npr. predlogov) ter na besedni red znotraj sintagme (po
ložaj pridevnika v samostalniški besedni zvezi in položaj prislova v glagol
ski besedni zvezi) ali na vrstni red stavčnih členov (napačno postavljanje
predmeta v tožilniku pred povedek). Vse navedene težave na oblikoslov
no-skladenjski ravnini so večinoma plod negativnega transferja, ki temelji
na strukturnih razlikah med slovenščino in italijanščino.
Pomenske težave se kažejo predvsem pri napačni izbiri besed znotraj
kolokacij ali tudi kot posledica napačne rabe slovarja pri iskanju prevodne
ustreznice. Na leksikalnem področju pa lahko opazimo predvsem vpliv
materinščine na besedotvorje in izpeljavo. Posamični primeri nakazujejo
možnost vpliva angleškega jezika in celo dialekta. Kumulativni seštevek
in primerjava med posameznimi ravninami kažeta pretežno vlogo pravo
pisnih napak, ki po številu prekašajo vse ostale skupaj. Podobno sliko po
kaže paralelna raziskava: 50 % pravopis, 20 % oblikoslovje in skladnja, po
menoslovje in leksika 26 % ter ostalo 4 % (Kobal, 2011), ki pa ni povsem
primerljiva, saj analizira prevod besedila, pa vendar se tudi tukaj pokaže
glasoslovje kot Ahilova peta v pisni produkciji.
217
majo dve tretjini vseh napak in bi z njihovo odpravo lahko bistveno izbolj
šali kvaliteto pisnih izdelkov. Preostale napake zadevajo razlike v rabi ve
like začetnice in podvajanje soglasnikov v besedah.
Poudariti je treba, da je popularnost in razširjenost angleščine med
mladimi prepoznati tudi tukaj, saj se že pojavljajo interference, ki vpliva
jo na produkcijo v italijanskem jeziku. Zanimivo bo opazovati, kako se bo
ta transfer odvijal v prihodnosti in ali je tak prenos iz angleščine opaziti
tudi pri drugih TJ.
Glede elementov, tujih slovenščini, je pomembno poudariti celo pa
leto napak v rabi členov, ki se odraža na vseh ravninah (predvsem na obli
koslovno-skladenjski, kjer so tovrstne napake na prvem mestu s 34 %) in je
jasen pokazatelj težav s to besedno vrsto. Poleg tega je na oblikoslovni rav
nini opaziti težave z obliko samostalnikov (tvorba množine in določanje
spola), glagolov (povratni glagoli), predlogov (napačna oblika) in zaimkov
(mešanje med dajalnikom in tožilnikom: li/gli in lo/gli ter zgledovanje po
pogovorni italijanščini: le/gli). Skladnja zaobjema napake, vezane na rabo
konjunktiva, ki se v pogojnih odvisnikih sistematično zamenjuje s pogoj
nim naklonom, v ostalih kontekstih pa s povednim. Ostane še valenca
glagola in njegova posledična vezljivost z dajalnikom ali tožilnikom in pa
s točno določenimi predlogi. Nadalje naj omenimo sosledico časov, ki se
uvršča šele na peto mesto, kar je presenetljivo malo glede na razlike med
jezikoma. Najbrž je relativno majhno število primerov posledica enostav
nih sintaktičnih struktur, na katerih ni mogoče delati take vrste napak.
Ostalo je kalkiranje po slovenskem vzoru, kar vpliva na izpuščanje dolo
čenih elementov (npr. predlogov) ter na besedni red znotraj sintagme (po
ložaj pridevnika v samostalniški besedni zvezi in položaj prislova v glagol
ski besedni zvezi) ali na vrstni red stavčnih členov (napačno postavljanje
predmeta v tožilniku pred povedek). Vse navedene težave na oblikoslov
no-skladenjski ravnini so večinoma plod negativnega transferja, ki temelji
na strukturnih razlikah med slovenščino in italijanščino.
Pomenske težave se kažejo predvsem pri napačni izbiri besed znotraj
kolokacij ali tudi kot posledica napačne rabe slovarja pri iskanju prevodne
ustreznice. Na leksikalnem področju pa lahko opazimo predvsem vpliv
materinščine na besedotvorje in izpeljavo. Posamični primeri nakazujejo
možnost vpliva angleškega jezika in celo dialekta. Kumulativni seštevek
in primerjava med posameznimi ravninami kažeta pretežno vlogo pravo
pisnih napak, ki po številu prekašajo vse ostale skupaj. Podobno sliko po
kaže paralelna raziskava: 50 % pravopis, 20 % oblikoslovje in skladnja, po
menoslovje in leksika 26 % ter ostalo 4 % (Kobal, 2011), ki pa ni povsem
primerljiva, saj analizira prevod besedila, pa vendar se tudi tukaj pokaže
glasoslovje kot Ahilova peta v pisni produkciji.
217
