Page 209 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 209
h. bažec ■ najpogostejše napake pri pisnem sporočanju ...
samoglasnikom (*un altezza), ali pa dodajanje pred samostalniki moškega
spola z začetnim vokalom (*un’ infortunio). Nekatere napake pa nimajo lo
gične razlage in gre najverjetneje za predvidevanja ter poskus zapisa zvoč
nega spomina (*E’ d è; *a’me; *a’se, *chiò due sorelle).
Z opuščajem je povezano tudi pisanje skupaj in narazen. Maturanti
pogosto sledijo zvočni podobi, in tako delajo napake in pišejo skupaj be
sedne zveze, ki bi sicer predstavljale dve leksikalni enoti (*Assi (ah, sì), *da-
sola, *immezo, *uppo (un po’), *perquesto, *adesempio, *menomale itd.), ali
pa razdelijo besede, ki so sicer praviloma pisane skupaj (*da l’altra parte,
*se no, *lasciamo la fare, *è andato in contro, *e de (ed è), *a gli, *io non l’ ho
farei itd.).
Naslednje pereče področje je zapisovanje glasov [ts] in [z], saj ju po
slovensko pišemo tako, kot ju izgovarjamo, medtem ko se v italijanščini
zvok [ts] zapisuje z grafemom z; zvok [z] pa s s-jem. Vse napake, ki zadevajo
to težavo, so zato sistematične in se grafem z menjuje s c v vseh kontestih,
kjer se izgovarja kot [ts] (*danca, *abastanca, *vacanca, *viciata, *senzacio-
ne itd.), s pa se zamenjuje z z, kjer se izgovarja kot [z] (*decizione, *misteri-
ozi, *precizo, *estaziato, *faze, *coraggioza itd.).
Slovenska abeceda v nasprotju z italijanščino nima črke q, ki jo veči
noma enačijo z izgovorjenim [k], zato jo v izdelkih maturantov velikokrat
najdemo zapisano kot c, ki v italijanščini v pisavi tipično ustreza temu gla
su (*cualcuno, *cualificarsi, *cuesto, *cui, *frecuento, *cuasi, *cuale, *cuan-
do itd.), manj pogosto pa s k (*kuelo, *kome). Redko, pa vendar prisotno, je
dodajanje te črke, ko se praviloma piše cu (*squola, *con qui).
Ostale napake so najverjetneje zapisi na podlagi slušne zaznave in
obsegajo naslednje besede: *propio, *ulrare, *inpresa, *fisicalmente, *melta-
mente. Med temi je morda beseda *fisicalmente tudi negativni transfer iz
angleškega jezika, saj se tam uporablja v obliki phisically.
Oblikoslovno-skladenjska ravnina
Oblikoslovje se ukvarja z besednimi vrstami in oblikami besed. Na tej je
zikovni ravnini je bilo opaziti kar nekaj težav z negativnim transferjem iz
slovenščine v italijanščino pri glagolskih in samostalniških oblikah. Naj
pogostejše napake so bile pri povratnih glagolih, in sicer, ko v slovenščini
obstaja taka oblika, v italijanščini pa ne, zato so maturanti v italijanščini
kalkirali in besedo umetno opremili s povratnim si in kreirali neobstoječe
oblike: *vuole dimostrarsi (= se želi dokazati); *mi vorrei scrivere con te (=
bi si želel dopisovati s tabo) ali pa obratno: naredili iz povratnega glagola
v italijanščini po slovenskem vzoru navadnega: *vorrei vedere come si sente
(= vorrei vedere come ci si sente).
207
samoglasnikom (*un altezza), ali pa dodajanje pred samostalniki moškega
spola z začetnim vokalom (*un’ infortunio). Nekatere napake pa nimajo lo
gične razlage in gre najverjetneje za predvidevanja ter poskus zapisa zvoč
nega spomina (*E’ d è; *a’me; *a’se, *chiò due sorelle).
Z opuščajem je povezano tudi pisanje skupaj in narazen. Maturanti
pogosto sledijo zvočni podobi, in tako delajo napake in pišejo skupaj be
sedne zveze, ki bi sicer predstavljale dve leksikalni enoti (*Assi (ah, sì), *da-
sola, *immezo, *uppo (un po’), *perquesto, *adesempio, *menomale itd.), ali
pa razdelijo besede, ki so sicer praviloma pisane skupaj (*da l’altra parte,
*se no, *lasciamo la fare, *è andato in contro, *e de (ed è), *a gli, *io non l’ ho
farei itd.).
Naslednje pereče področje je zapisovanje glasov [ts] in [z], saj ju po
slovensko pišemo tako, kot ju izgovarjamo, medtem ko se v italijanščini
zvok [ts] zapisuje z grafemom z; zvok [z] pa s s-jem. Vse napake, ki zadevajo
to težavo, so zato sistematične in se grafem z menjuje s c v vseh kontestih,
kjer se izgovarja kot [ts] (*danca, *abastanca, *vacanca, *viciata, *senzacio-
ne itd.), s pa se zamenjuje z z, kjer se izgovarja kot [z] (*decizione, *misteri-
ozi, *precizo, *estaziato, *faze, *coraggioza itd.).
Slovenska abeceda v nasprotju z italijanščino nima črke q, ki jo veči
noma enačijo z izgovorjenim [k], zato jo v izdelkih maturantov velikokrat
najdemo zapisano kot c, ki v italijanščini v pisavi tipično ustreza temu gla
su (*cualcuno, *cualificarsi, *cuesto, *cui, *frecuento, *cuasi, *cuale, *cuan-
do itd.), manj pogosto pa s k (*kuelo, *kome). Redko, pa vendar prisotno, je
dodajanje te črke, ko se praviloma piše cu (*squola, *con qui).
Ostale napake so najverjetneje zapisi na podlagi slušne zaznave in
obsegajo naslednje besede: *propio, *ulrare, *inpresa, *fisicalmente, *melta-
mente. Med temi je morda beseda *fisicalmente tudi negativni transfer iz
angleškega jezika, saj se tam uporablja v obliki phisically.
Oblikoslovno-skladenjska ravnina
Oblikoslovje se ukvarja z besednimi vrstami in oblikami besed. Na tej je
zikovni ravnini je bilo opaziti kar nekaj težav z negativnim transferjem iz
slovenščine v italijanščino pri glagolskih in samostalniških oblikah. Naj
pogostejše napake so bile pri povratnih glagolih, in sicer, ko v slovenščini
obstaja taka oblika, v italijanščini pa ne, zato so maturanti v italijanščini
kalkirali in besedo umetno opremili s povratnim si in kreirali neobstoječe
oblike: *vuole dimostrarsi (= se želi dokazati); *mi vorrei scrivere con te (=
bi si želel dopisovati s tabo) ali pa obratno: naredili iz povratnega glagola
v italijanščini po slovenskem vzoru navadnega: *vorrei vedere come si sente
(= vorrei vedere come ci si sente).
207
