Page 204 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 204
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
članka je poudariti pomen kontrastivne analize pri učenju in poučevanju
TJ ter vključitev njenih osnov v učne načrte, pri čemer naj bi se posebej
posvetili najtežavnejšim jezikovnim področjem in razvijanju senzibilno
sti študentov za ključne razlike med slovenskim in italijanskim jezikom.
Zastavitev raziskave
Raziskava je bila zasnovana na podlagi analize pisnega dela maturitetnih
pol na poklicni maturi iz italijanskega jezika kot TJ v spomladanskem
roku leta 2011, ki se rešujejo v kontroliranem okolju, pri čemer so vsem
kandidatom zagotovljeni enaki pogoji. V tem roku je poklicno maturo pi
salo 108 kandidatov, od katerih so bile analizirane pole 29 maturantov, ki
so bile naključno izbrane na vsaki šoli, kjer se je pisala poklicna matura, in
poslane na RIC.1 Na tak način je bila zagotovljena reprezentativnost vzor
ca glede na celotno populacijo. Analizirana sta bila tako krajši kot daljši
pisni sestavek, ki sta v skladu z navodili obsegala predvidoma 60–70 besed
oziroma 150–160 besed. V krajšem pisnem sestavku so morali kandidati
napisati pismo prijatelju (Priloga 1), v daljšem pa problemsko obravnavati
vprašanje, se do njega opredeliti in argumentirati svoje odločitve (Priloga
2). Iz navedenih besedil je bil sestavljen delovni korpus, ki obsega 29 pisem
prijatelju in 29 spisov. Besedila so napisana v italijanskem jeziku, avtorji pa
imajo za materni jezik slovenščino.2
Poklicna matura iz italijanskega jezika kot TJ se piše na nivoju A2 /
B1, kandidati pa imajo za sabo najmanj štiri leta učenja jezika v srednji šo
li.3 Sistematična analiza napak rabe italijanščine pri Slovencih v tovrstnih
1 Državni izpitni center (RIC) pripravlja in skrbi za izvedbo poklicne mature.
2 Ta podatek ni preverjen, je zgolj domneva, saj so bili analizirani vzorci anonimni, tako da
ni bilo mogoče izvedeti, iz katere poklicne ustanove prihajajo, iz katere regije, kolikšna je
bila starost kandidatov in seveda tudi ne njihovega maternega jezika. Predvidevamo lahko,
da so morda med kandidati tudi taki, ki imajo kot materni jezik kakšen drug jezik. Statis-
tični urad Republike Slovenije je na svojih spletnih straneh objavil podatek, da je bilo med
tujci, priseljenimi v Slovenijo v letu 2002, 88,9 % državljanov držav, nastalih na območju
nekdanje Jugoslavije, »1. januarja 2011 pa jih je bilo kljub dodatnim selitvenim tokovom iz
drugih držav članic EU in tudi iz neevropskih držav še vedno 86,7 %.« (http://www.stat.
si/) Ta podatek je za raziskavo pomemben, ker je materni jezik učencev eden od kriteri-
jev pri identifikacij in razlagi napak za negativni transfer. Južnoslovanski jeziki (v našem
primeru slovenščina, hrvaščina, srbščina in makedonščina) so si v primerjavi z italijanšči-
no, ki spada v družino romanskih jezikov, zelo podobni, saj nimajo člena (z izjemo make-
donščine, Koneski, 1952), ohranjajo sklone, imajo zelo podoben sistem glagolskih časov in
posledično tudi sosledico časov, se v osnovi držijo podobnega besednega reda v povedi in
v besednih zvezah itd. Zato predvidevamo, da bodo na podlagi strukturnih razlik med
južnoslovanskimi jeziki in italijanščino pod vplivom negativnega transferja nastajale zelo
podobne napake v italijanski produkciji pri maturantih, ki imajo za materni jezik slovenšči-
no, hrvaščino, srbščino ali makedonščino.
3 Kandidati, ki prihajajo z dvojezičnih območij, so se italijanščine v osnovni šoli učili tudi
devet let.
202
članka je poudariti pomen kontrastivne analize pri učenju in poučevanju
TJ ter vključitev njenih osnov v učne načrte, pri čemer naj bi se posebej
posvetili najtežavnejšim jezikovnim področjem in razvijanju senzibilno
sti študentov za ključne razlike med slovenskim in italijanskim jezikom.
Zastavitev raziskave
Raziskava je bila zasnovana na podlagi analize pisnega dela maturitetnih
pol na poklicni maturi iz italijanskega jezika kot TJ v spomladanskem
roku leta 2011, ki se rešujejo v kontroliranem okolju, pri čemer so vsem
kandidatom zagotovljeni enaki pogoji. V tem roku je poklicno maturo pi
salo 108 kandidatov, od katerih so bile analizirane pole 29 maturantov, ki
so bile naključno izbrane na vsaki šoli, kjer se je pisala poklicna matura, in
poslane na RIC.1 Na tak način je bila zagotovljena reprezentativnost vzor
ca glede na celotno populacijo. Analizirana sta bila tako krajši kot daljši
pisni sestavek, ki sta v skladu z navodili obsegala predvidoma 60–70 besed
oziroma 150–160 besed. V krajšem pisnem sestavku so morali kandidati
napisati pismo prijatelju (Priloga 1), v daljšem pa problemsko obravnavati
vprašanje, se do njega opredeliti in argumentirati svoje odločitve (Priloga
2). Iz navedenih besedil je bil sestavljen delovni korpus, ki obsega 29 pisem
prijatelju in 29 spisov. Besedila so napisana v italijanskem jeziku, avtorji pa
imajo za materni jezik slovenščino.2
Poklicna matura iz italijanskega jezika kot TJ se piše na nivoju A2 /
B1, kandidati pa imajo za sabo najmanj štiri leta učenja jezika v srednji šo
li.3 Sistematična analiza napak rabe italijanščine pri Slovencih v tovrstnih
1 Državni izpitni center (RIC) pripravlja in skrbi za izvedbo poklicne mature.
2 Ta podatek ni preverjen, je zgolj domneva, saj so bili analizirani vzorci anonimni, tako da
ni bilo mogoče izvedeti, iz katere poklicne ustanove prihajajo, iz katere regije, kolikšna je
bila starost kandidatov in seveda tudi ne njihovega maternega jezika. Predvidevamo lahko,
da so morda med kandidati tudi taki, ki imajo kot materni jezik kakšen drug jezik. Statis-
tični urad Republike Slovenije je na svojih spletnih straneh objavil podatek, da je bilo med
tujci, priseljenimi v Slovenijo v letu 2002, 88,9 % državljanov držav, nastalih na območju
nekdanje Jugoslavije, »1. januarja 2011 pa jih je bilo kljub dodatnim selitvenim tokovom iz
drugih držav članic EU in tudi iz neevropskih držav še vedno 86,7 %.« (http://www.stat.
si/) Ta podatek je za raziskavo pomemben, ker je materni jezik učencev eden od kriteri-
jev pri identifikacij in razlagi napak za negativni transfer. Južnoslovanski jeziki (v našem
primeru slovenščina, hrvaščina, srbščina in makedonščina) so si v primerjavi z italijanšči-
no, ki spada v družino romanskih jezikov, zelo podobni, saj nimajo člena (z izjemo make-
donščine, Koneski, 1952), ohranjajo sklone, imajo zelo podoben sistem glagolskih časov in
posledično tudi sosledico časov, se v osnovi držijo podobnega besednega reda v povedi in
v besednih zvezah itd. Zato predvidevamo, da bodo na podlagi strukturnih razlik med
južnoslovanskimi jeziki in italijanščino pod vplivom negativnega transferja nastajale zelo
podobne napake v italijanski produkciji pri maturantih, ki imajo za materni jezik slovenšči-
no, hrvaščino, srbščino ali makedonščino.
3 Kandidati, ki prihajajo z dvojezičnih območij, so se italijanščine v osnovni šoli učili tudi
devet let.
202
