Page 205 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 205
h. bažec ■ najpogostejše napake pri pisnem sporočanju ...
situacijah še ni bila narejena, zato so zaključki toliko bolj zanimivi in po
membni za nadaljnje poučevanje.
Cilji raziskave so identifikacija najpogostejših napak, njihova razvr
stitev v točno določene skupine, opisane v teoretskem delu, razlaga izvora
napak z vidika kontrastivne analize in seznam izhodišč za uvajanje izbolj
šav pri poučevanju. Zanimivo bo ugotoviti tudi, na kateri jezikovni ravni
ni se najpogosteje manifestirajo. Te odgovore bo razbrati iz pretvorbe kla
sifikacije napak v odstotke in predstavitev v grafični podobi. To področje
predstavlja še veliko nadaljnjih možnosti raziskave, kajti ustvarjeni kor
pus omogoča natančnejši vpogled v jezikovne vzorce omenjene populaci
je in potencialno nudi priložnost za iskanje odgovorov na nova raziskoval
na vprašanja.
Teoretska izhodišča
TJ imenujemo vsak jezik, ki se ga pričnemo učiti ob maternem jeziku.
Uporabno jezikoslovje s tega vidika preučuje ciljne jezike, ki jih želimo
usvojiti. Preden začnemo z analizo, je treba natančno določiti termino
logijo, ki bo uporabljena v članku. V strokovni terminologiji se uporablja
termin napaka, ko mislimo na sistematične in ponavljajoče se napačne
tvorbe, ki jih maturant ne prepozna kot take. Poleg napak pa se pojavlja
jo tudi lapsusi: to so napačne formulacije, ki so posledica trenutnega pad
ca koncentracije in ki bi jih ob ponovnem pregledu učeči se bil sposoben
popraviti (Gass in Selinker, 2008). V pričujoči analizi so bile obravnava
ne tako napake kot lapsusi, ki so bili zaznani, saj iz razpoložljivih podat
kov ni bilo mogoče razbrati, ali so bili evidentirani primeri plod napačnih
sklepanj ali trenutne nepazljivosti.
Raziskava, predstavljena v tem članku, se ukvarja z napakami iz dveh
različnih zornih kotov, in sicer medjezikovnega, ki obravnava težave pri
učenju kot posledico negativnega transferja, ter znotrajjezikovnega, ki te
melji na razlagi težav na podlagi učenčevega napačnega sklepanja ali po
sploševanja, ne ozirajoč se na materni jezik. Medjezikovni vidik torej te
melji na prenašanju struktur in pravil maternega jezika na TJ (Corder,
1967) in se deli na pozitivni transfer, ki ga v tej raziskavi ne bomo vzeli
pod drobnogled, saj generira pravilne formulacije v ciljnem jeziku, in ne
gativni transfer, ki je za naše delo pomembnejši; ta povzroča deviacije od
norme v TJ (Lado, 1964). Po drugi strani pa tudi znotrajjezikovni vidik
preučuje napačne strukture, v katerih pa ne prepoznavamo vpliva mate
rinščine, pač pa so rezultat posploševanj na osnovi omejenega inputa TJ,
kar posledično vodi v napačno deduciranje pravil in razvoja hipotez, ki
niso sprejemljive (Richards, 1971).
203
situacijah še ni bila narejena, zato so zaključki toliko bolj zanimivi in po
membni za nadaljnje poučevanje.
Cilji raziskave so identifikacija najpogostejših napak, njihova razvr
stitev v točno določene skupine, opisane v teoretskem delu, razlaga izvora
napak z vidika kontrastivne analize in seznam izhodišč za uvajanje izbolj
šav pri poučevanju. Zanimivo bo ugotoviti tudi, na kateri jezikovni ravni
ni se najpogosteje manifestirajo. Te odgovore bo razbrati iz pretvorbe kla
sifikacije napak v odstotke in predstavitev v grafični podobi. To področje
predstavlja še veliko nadaljnjih možnosti raziskave, kajti ustvarjeni kor
pus omogoča natančnejši vpogled v jezikovne vzorce omenjene populaci
je in potencialno nudi priložnost za iskanje odgovorov na nova raziskoval
na vprašanja.
Teoretska izhodišča
TJ imenujemo vsak jezik, ki se ga pričnemo učiti ob maternem jeziku.
Uporabno jezikoslovje s tega vidika preučuje ciljne jezike, ki jih želimo
usvojiti. Preden začnemo z analizo, je treba natančno določiti termino
logijo, ki bo uporabljena v članku. V strokovni terminologiji se uporablja
termin napaka, ko mislimo na sistematične in ponavljajoče se napačne
tvorbe, ki jih maturant ne prepozna kot take. Poleg napak pa se pojavlja
jo tudi lapsusi: to so napačne formulacije, ki so posledica trenutnega pad
ca koncentracije in ki bi jih ob ponovnem pregledu učeči se bil sposoben
popraviti (Gass in Selinker, 2008). V pričujoči analizi so bile obravnava
ne tako napake kot lapsusi, ki so bili zaznani, saj iz razpoložljivih podat
kov ni bilo mogoče razbrati, ali so bili evidentirani primeri plod napačnih
sklepanj ali trenutne nepazljivosti.
Raziskava, predstavljena v tem članku, se ukvarja z napakami iz dveh
različnih zornih kotov, in sicer medjezikovnega, ki obravnava težave pri
učenju kot posledico negativnega transferja, ter znotrajjezikovnega, ki te
melji na razlagi težav na podlagi učenčevega napačnega sklepanja ali po
sploševanja, ne ozirajoč se na materni jezik. Medjezikovni vidik torej te
melji na prenašanju struktur in pravil maternega jezika na TJ (Corder,
1967) in se deli na pozitivni transfer, ki ga v tej raziskavi ne bomo vzeli
pod drobnogled, saj generira pravilne formulacije v ciljnem jeziku, in ne
gativni transfer, ki je za naše delo pomembnejši; ta povzroča deviacije od
norme v TJ (Lado, 1964). Po drugi strani pa tudi znotrajjezikovni vidik
preučuje napačne strukture, v katerih pa ne prepoznavamo vpliva mate
rinščine, pač pa so rezultat posploševanj na osnovi omejenega inputa TJ,
kar posledično vodi v napačno deduciranje pravil in razvoja hipotez, ki
niso sprejemljive (Richards, 1971).
203
