Page 196 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 196
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
nost in dialog pri pouku (Higgins et al., 2009; Kroflič, 2010a,b; Mikulec,
2010; Rinaldi, 2006; Bingham, 2006). Istočasno raziskovalci ugotavljajo
tihost otrok OPP (Čačinovič Vogrinčič, 2013) in izogibanje verbalnemu
izpostavljanju (Šugman Bohinec, 2013). V programu DSP se v prvem fak
torju pojavita še dva elementa, ki sta ekonomske narave, to sta spodbude
učitelja in individualiziran način dela, oboje zagotavlja učitelj. Odvisna
sta od načina dela učitelja, posredno pa tudi od tega, kolikšen je delež de
lovnega mesta učitelja. Če ima učitelj manj učencev v razredu (kar pomeni
višjo distribucijo), bo lahko več časa namenjal verbalni dejavnosti učencev
in jim dajal več spodbud. Prav gotovo so tukaj na boljšem učenci progama
NIS, ker normativi in standardi v programu NIS omogočajo manjše šte
vilo učencev na učitelja (Pravilnik o normativih in standardih …, 2007).
Z identifikacijo kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov pri
poznanja smo ugotovili, katerim vplivom bi bilo treba nameniti pozor
nost za tem, ko je učenec že vključen v program. V zvezi s tretjim razisko
valnim vprašanjem odgovorimo, da bi bilo za socialno pravično inkluzijo
v programu DSP na prvem mestu treba nameniti pozornost reprezentaci
ji, in sicer učiteljevi vlogi pri realizaciji verbalne participacije in vidnosti
učencev. Sledi pomembnost oblikovanja pripoznanja v medsebojnih od
nosih in zastopstva učenca. Avtorji Artiles, Harris-Murri in Rostenberg
(2006), Bingham (2006), Fraser (1997) ter Rinaldi (2006), za boljšo rea
lizacijo pripoznanja priporočajo upoštevanje interakcijskega vidika in po
tenciala transformacije, torej spreminjanja samega sebe, lastnih vzorcev
kulturnih vrednot. V nadaljevanju naj se namenja pozornost reprezenta
ciji s participacijo učenca v različnih prostorih (npr. tako pri pouku, v de
javnostih šole, v dejavnostih doma). Participacija v razširjenih dejavnostih
šole je za učence, ki obiskujejo program DSP, izjemno pomembna, prav
tako tudi njihovo zastopstvo, odločanje ter soodločanje. Čisti ekonomski
dejavnik zagotavljanja pogojev za participacijo opozarja na izpolnjevanje
pogojev z različnih strani (učitelj in dom). Redistribucija v programu DSP
pomeni spremembo načina dela učitelja (uporaba več sodelovalnih nači
nov dela, zahtevnih nalog, več spodbud učitelja, več individualizacije, več
nivojske participacije …), pa tudi povečanje števila učiteljev.
Tudi v programu NIS naj bi več pozornosti namenili političnemu
dejavniku verbalne participacije in slišanosti učenca, takoj za njim pa redi
stribuciji, in sicer zagotavljanju pripoznanja z različnih strani (dom in uči
telj). Sledita kulturni dejavnik zagotavljanje vidnosti in politični dejavnik
zastopstvo. Rekognicija tudi v nadaljevanju ostaja v NIS najpomembnejša,
pozornost gre namenjati pripoznanju v medsebojnih odnosih. Reprezen
tacija doma je v programu NIS zavzela podobno pomembno mesto kot re
prezentacija v šoli v programu DSP, kar pomeni, da bi skrb staršev na tem
194
nost in dialog pri pouku (Higgins et al., 2009; Kroflič, 2010a,b; Mikulec,
2010; Rinaldi, 2006; Bingham, 2006). Istočasno raziskovalci ugotavljajo
tihost otrok OPP (Čačinovič Vogrinčič, 2013) in izogibanje verbalnemu
izpostavljanju (Šugman Bohinec, 2013). V programu DSP se v prvem fak
torju pojavita še dva elementa, ki sta ekonomske narave, to sta spodbude
učitelja in individualiziran način dela, oboje zagotavlja učitelj. Odvisna
sta od načina dela učitelja, posredno pa tudi od tega, kolikšen je delež de
lovnega mesta učitelja. Če ima učitelj manj učencev v razredu (kar pomeni
višjo distribucijo), bo lahko več časa namenjal verbalni dejavnosti učencev
in jim dajal več spodbud. Prav gotovo so tukaj na boljšem učenci progama
NIS, ker normativi in standardi v programu NIS omogočajo manjše šte
vilo učencev na učitelja (Pravilnik o normativih in standardih …, 2007).
Z identifikacijo kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov pri
poznanja smo ugotovili, katerim vplivom bi bilo treba nameniti pozor
nost za tem, ko je učenec že vključen v program. V zvezi s tretjim razisko
valnim vprašanjem odgovorimo, da bi bilo za socialno pravično inkluzijo
v programu DSP na prvem mestu treba nameniti pozornost reprezentaci
ji, in sicer učiteljevi vlogi pri realizaciji verbalne participacije in vidnosti
učencev. Sledi pomembnost oblikovanja pripoznanja v medsebojnih od
nosih in zastopstva učenca. Avtorji Artiles, Harris-Murri in Rostenberg
(2006), Bingham (2006), Fraser (1997) ter Rinaldi (2006), za boljšo rea
lizacijo pripoznanja priporočajo upoštevanje interakcijskega vidika in po
tenciala transformacije, torej spreminjanja samega sebe, lastnih vzorcev
kulturnih vrednot. V nadaljevanju naj se namenja pozornost reprezenta
ciji s participacijo učenca v različnih prostorih (npr. tako pri pouku, v de
javnostih šole, v dejavnostih doma). Participacija v razširjenih dejavnostih
šole je za učence, ki obiskujejo program DSP, izjemno pomembna, prav
tako tudi njihovo zastopstvo, odločanje ter soodločanje. Čisti ekonomski
dejavnik zagotavljanja pogojev za participacijo opozarja na izpolnjevanje
pogojev z različnih strani (učitelj in dom). Redistribucija v programu DSP
pomeni spremembo načina dela učitelja (uporaba več sodelovalnih nači
nov dela, zahtevnih nalog, več spodbud učitelja, več individualizacije, več
nivojske participacije …), pa tudi povečanje števila učiteljev.
Tudi v programu NIS naj bi več pozornosti namenili političnemu
dejavniku verbalne participacije in slišanosti učenca, takoj za njim pa redi
stribuciji, in sicer zagotavljanju pripoznanja z različnih strani (dom in uči
telj). Sledita kulturni dejavnik zagotavljanje vidnosti in politični dejavnik
zastopstvo. Rekognicija tudi v nadaljevanju ostaja v NIS najpomembnejša,
pozornost gre namenjati pripoznanju v medsebojnih odnosih. Reprezen
tacija doma je v programu NIS zavzela podobno pomembno mesto kot re
prezentacija v šoli v programu DSP, kar pomeni, da bi skrb staršev na tem
194
