Page 195 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 195
m. šmid, m. ozbič ■ latentna struktura pripoznanja ...
zato je šesti faktor ekonomski dejavnik in se imenuje ZAGOTAVLJAN
JE POGOJEV S STRANI UČITELJA/USTANOVE.
Ugotovitve
Rezultati raziskave so pokazali, da so izbrani elementi pripoznanja pri fak
torskih analizah omogočili identifikacijo tako kulturnih kot političnih in
ekonomskih dejavnikov pripoznanja. Ugotavljamo, da zaželene značilno
sti vključevanja prepoznamo tudi v postavkah vprašalnikov in preglednic
Indeksa inkluzije avtorjev Booth in Ainscow (2014). Odgovor na prvi del
prvega raziskovalnega vprašanja, kakšen je latentni prostor pripoznanja v
programu DSP, je, da je faktorizacija celotnega sistema spremenljivk (n =
17) izločila šest neodvisnih latentnih dimenzij pripoznanja: vloga učite-
lja za verbalno participacijo učenca, vidnost učenca v medsebojnih odnosih,
participacija učenca, vidnost učenca, zagotavljanje pogojev ter šolske interes
ne dejavnosti.
Odgovor na drugi del prvega raziskovalnega vprašanja, kakšen je la
tentni prostor pripoznanja v programu NIS, je, da je faktorizacija celotne
ga sistema spremenljivk (n = 17) izločila šest latentnih dimenzij pripozna
nja: verbalna participacija učenca, zagotavljanje pogojev, zastopstvo učenca,
stopnja pripoznanja učenca v medsebojnih odnosih, domače interesne dejav-
nosti ter zagotavljanje pogojev za pripoznanje s stani učitelja/ustanove.
Pri primerjanju latentnih struktur programov DSP in NIS (pregled
nici 4 in 6) ugotavljamo, da faktorji v programih pojasnjujejo nekoliko
različno količino variance, da se razlikujejo v vsebini in v zaporedju. Mera
KMO je v programu NIS nekoliko višja kot v programu DSP. S tem smo
odgovorili na drugo raziskovalno vprašanje, da se dejavniki pripoznanja v
programu DSP razlikujejo od dejavnikov v programu NIS tako po vsebini
kot po zaporedju. Iz Preglednice 4 je razvidno, da se prvi faktor v progra
mu DSP – vloga učitelja za verbalno participacijo učenca – nanaša na po
litični in ekonomski vidik pripoznanja. Prevladuje reprezentacija, in sicer
zagotavljanje učenčeve verbalne dejavnosti in slišanosti (razgovori o delu
z učiteljem, dajanje odgovorov, dajanje kakršnih koli pobud ali idej učen
ca), rekognicijsko področje zastopa element učitelj upošteva pobude in ideje
učenca. V ospredju je učiteljeva vloga, on je tisti, ki učencu z aktivnimi na
čini dela verbalno prisotnost in slišanost zagotavlja. Tudi v programu NIS
(Preglednica 6) v prvem faktorju – verbalna participacija učenca (razgovo
ri o delu z učiteljem, postavljanje vprašanj, dajanje kakršnih koli pobud ali
idej učenca) – prevladuje reprezentacija, rekognicijsko področje pa prav
tako zastopa element učitelj upošteva pobude in ideje učenca. Vsebina, ki je
oblikovala t. i. verbalni faktor, se je v inkluziji pokazala kot izjemno po
membna, kar ugotavljajo tudi raziskovalci, ki poudarjajo verbalno aktiv
193
zato je šesti faktor ekonomski dejavnik in se imenuje ZAGOTAVLJAN
JE POGOJEV S STRANI UČITELJA/USTANOVE.
Ugotovitve
Rezultati raziskave so pokazali, da so izbrani elementi pripoznanja pri fak
torskih analizah omogočili identifikacijo tako kulturnih kot političnih in
ekonomskih dejavnikov pripoznanja. Ugotavljamo, da zaželene značilno
sti vključevanja prepoznamo tudi v postavkah vprašalnikov in preglednic
Indeksa inkluzije avtorjev Booth in Ainscow (2014). Odgovor na prvi del
prvega raziskovalnega vprašanja, kakšen je latentni prostor pripoznanja v
programu DSP, je, da je faktorizacija celotnega sistema spremenljivk (n =
17) izločila šest neodvisnih latentnih dimenzij pripoznanja: vloga učite-
lja za verbalno participacijo učenca, vidnost učenca v medsebojnih odnosih,
participacija učenca, vidnost učenca, zagotavljanje pogojev ter šolske interes
ne dejavnosti.
Odgovor na drugi del prvega raziskovalnega vprašanja, kakšen je la
tentni prostor pripoznanja v programu NIS, je, da je faktorizacija celotne
ga sistema spremenljivk (n = 17) izločila šest latentnih dimenzij pripozna
nja: verbalna participacija učenca, zagotavljanje pogojev, zastopstvo učenca,
stopnja pripoznanja učenca v medsebojnih odnosih, domače interesne dejav-
nosti ter zagotavljanje pogojev za pripoznanje s stani učitelja/ustanove.
Pri primerjanju latentnih struktur programov DSP in NIS (pregled
nici 4 in 6) ugotavljamo, da faktorji v programih pojasnjujejo nekoliko
različno količino variance, da se razlikujejo v vsebini in v zaporedju. Mera
KMO je v programu NIS nekoliko višja kot v programu DSP. S tem smo
odgovorili na drugo raziskovalno vprašanje, da se dejavniki pripoznanja v
programu DSP razlikujejo od dejavnikov v programu NIS tako po vsebini
kot po zaporedju. Iz Preglednice 4 je razvidno, da se prvi faktor v progra
mu DSP – vloga učitelja za verbalno participacijo učenca – nanaša na po
litični in ekonomski vidik pripoznanja. Prevladuje reprezentacija, in sicer
zagotavljanje učenčeve verbalne dejavnosti in slišanosti (razgovori o delu
z učiteljem, dajanje odgovorov, dajanje kakršnih koli pobud ali idej učen
ca), rekognicijsko področje zastopa element učitelj upošteva pobude in ideje
učenca. V ospredju je učiteljeva vloga, on je tisti, ki učencu z aktivnimi na
čini dela verbalno prisotnost in slišanost zagotavlja. Tudi v programu NIS
(Preglednica 6) v prvem faktorju – verbalna participacija učenca (razgovo
ri o delu z učiteljem, postavljanje vprašanj, dajanje kakršnih koli pobud ali
idej učenca) – prevladuje reprezentacija, rekognicijsko področje pa prav
tako zastopa element učitelj upošteva pobude in ideje učenca. Vsebina, ki je
oblikovala t. i. verbalni faktor, se je v inkluziji pokazala kot izjemno po
membna, kar ugotavljajo tudi raziskovalci, ki poudarjajo verbalno aktiv
193
