Page 185 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 185
m. šmid, m. ozbič ■ latentna struktura pripoznanja ...
smo dosegli dobro stopnjo skladnosti, koeficient konkordance je bil v pov
prečju W = 0,75. Izbranih je bilo 17 najpomembnejših pojavov oz. spre
menljivk za vsa tri področja pripoznanja.
Pridobivanje podatkov: Večina podatkov je bila pridobljena z opa
zovanjem učencev pri pouku ene učne ure. V programu DSP je bil opa
zovan vsak učenec posebej, v programu NIS pa naenkrat 4–5 učencev.
Opazovanje pouka je s predhodnimi navodili izvedlo 11 strokovnjakov za
poučevanje v programih (učitelji DSP) in 2 ravnatelja na osnovi opazoval
nega lista. Opazovalni list se je kot merski instrument približal Likerto
vemu tipu lestvice. Uporabljen je pri neposrednem opazovanju pogostosti
nekega dejanja pri učencih, pri katerih so se dejanja merila, in sicer pri po
uku, zaradi česar je omogočena večja objektivnosti opazovanja. Podatke o
ocenah, domačih virih (mera je stopnja subvencionirane prehrane) ter po
datke o vključenosti v dejavnosti šole smo pridobili s pomočjo dokumen
tacije šole ter obvestil o sodelovanju v razširjenih dejavnostih šole, ki ga
predpisuje Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli (2007, 2012, razdelek
7.1.) (v nadaljevanju obvestila). Identične podatke o vključenosti učencev v
popoldanske dejavnosti (oz. dejavnosti doma) smo z vprašalnikom prido
bili od staršev v raziskavi udeleženih učencev.
Vrednotenje pojavov/spremenljivk: Pojave smo opazovali s pomočjo
petstopenjske lestvice (1 – neopazen, odsoten, 2 – malokrat prisoten, 3 –
srednje prisoten, 4 – velikokrat prisoten, 5 – prisoten ves čas oz. prisoten v
zelo zadovoljivi meri). Opazovalci so obkrožili številko, za katero so meni
li, da se najbolj približa količini/pogostosti pojava. Številčne spremenljiv
ke so bile ponderirane (domači viri, ocena, število interesnih dejavnosti).
Spremenljivke treh dimenzij redistribucije, rekognicije in reprezen
tacije so podrobno opisane pri analizi faktorjev pri faktorskih analizah.
Karakteristike instrumentarija: Instrument je dosegel dobre merske
karakteristike. Iz Preglednice 1 je razvidno, da je bila zanesljivost (Cron
bachov koeficient alfa) dobra, v programu DSP α = 0,806, v programu
NIS pa α=0,826. Odstotek pojasnjene variance s prvim faktorjem v DSP
je 28,950 %, v NIS pa 30,530 %. Tudi odstotek pojasnjene variance z vsemi
faktorji v obeh programih je dokaj dober (76,345 % in 79,270 %). Na pod
lagi navedenega je mogoče sklepati, da rezultati omogočajo dobre zaključ
ke o dejavnikih pripoznanja oz. partnerskega sodelovanja učencev s poseb
nimi potrebami za dobro inkluzijo.
183
smo dosegli dobro stopnjo skladnosti, koeficient konkordance je bil v pov
prečju W = 0,75. Izbranih je bilo 17 najpomembnejših pojavov oz. spre
menljivk za vsa tri področja pripoznanja.
Pridobivanje podatkov: Večina podatkov je bila pridobljena z opa
zovanjem učencev pri pouku ene učne ure. V programu DSP je bil opa
zovan vsak učenec posebej, v programu NIS pa naenkrat 4–5 učencev.
Opazovanje pouka je s predhodnimi navodili izvedlo 11 strokovnjakov za
poučevanje v programih (učitelji DSP) in 2 ravnatelja na osnovi opazoval
nega lista. Opazovalni list se je kot merski instrument približal Likerto
vemu tipu lestvice. Uporabljen je pri neposrednem opazovanju pogostosti
nekega dejanja pri učencih, pri katerih so se dejanja merila, in sicer pri po
uku, zaradi česar je omogočena večja objektivnosti opazovanja. Podatke o
ocenah, domačih virih (mera je stopnja subvencionirane prehrane) ter po
datke o vključenosti v dejavnosti šole smo pridobili s pomočjo dokumen
tacije šole ter obvestil o sodelovanju v razširjenih dejavnostih šole, ki ga
predpisuje Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli (2007, 2012, razdelek
7.1.) (v nadaljevanju obvestila). Identične podatke o vključenosti učencev v
popoldanske dejavnosti (oz. dejavnosti doma) smo z vprašalnikom prido
bili od staršev v raziskavi udeleženih učencev.
Vrednotenje pojavov/spremenljivk: Pojave smo opazovali s pomočjo
petstopenjske lestvice (1 – neopazen, odsoten, 2 – malokrat prisoten, 3 –
srednje prisoten, 4 – velikokrat prisoten, 5 – prisoten ves čas oz. prisoten v
zelo zadovoljivi meri). Opazovalci so obkrožili številko, za katero so meni
li, da se najbolj približa količini/pogostosti pojava. Številčne spremenljiv
ke so bile ponderirane (domači viri, ocena, število interesnih dejavnosti).
Spremenljivke treh dimenzij redistribucije, rekognicije in reprezen
tacije so podrobno opisane pri analizi faktorjev pri faktorskih analizah.
Karakteristike instrumentarija: Instrument je dosegel dobre merske
karakteristike. Iz Preglednice 1 je razvidno, da je bila zanesljivost (Cron
bachov koeficient alfa) dobra, v programu DSP α = 0,806, v programu
NIS pa α=0,826. Odstotek pojasnjene variance s prvim faktorjem v DSP
je 28,950 %, v NIS pa 30,530 %. Tudi odstotek pojasnjene variance z vsemi
faktorji v obeh programih je dokaj dober (76,345 % in 79,270 %). Na pod
lagi navedenega je mogoče sklepati, da rezultati omogočajo dobre zaključ
ke o dejavnikih pripoznanja oz. partnerskega sodelovanja učencev s poseb
nimi potrebami za dobro inkluzijo.
183
