Page 184 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 184
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
nih in življenjskih okoliščinah, to je v dveh programih za otroke s po
sebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP): v izobraževalnem programu s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (v nadaljevan
ju DSP), v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenem
standardom (v nadaljevanju NIS). Utemeljujemo, da se skozi analizo 3R
-jev lahko določi, kateri dejavniki pripoznanja so za uspešno inkluzijo po
membni za tem, ko je učenec že vključen v program.
Raziskovalna vprašanja
1. Kakšna je latentna struktura dejavnikov pripoznanja v programu
DSP in v programu NIS?
2. Katere so razlike v latentni strukturi programov DSP in NIS?
3. Katerim vplivom za uspešno vključenost v dveh programih naj v pra
ksi - glede na latentni prostor pripoznanja - namenjamo pozornost?
Metodologija
Vzorec: V raziskavi je sodelovalo 10 rednih osnovnih šol ter 3 OŠPP iz Go
renjske, Ljubljanske, Štajerske in Primorske regije. Pri pouku je bilo opa
zovanih 63 učencev, 30 učencev programa DSP, 33 učencev programa NIS.
Izbrani so bili naključno. Vsi učenci so bili v programe usmerjeni z odloč
bo o usmeritvi. Učenec in učna ura, pri kateri je bil opazovan, sta bila iz
brana s strani vsake posamezne šole. Število deklic in dečkov se sklada s
podatkom o deležu deklic (od 30 % do 40 %) in dečkov (od 60 % do 70 %)
celotne populacije OPP (Osnovnošolsko izobraževanje …, 2013).
Etičnost raziskave: Izpeljava raziskave je zasnovana na etičnih nače
lih Vodnika etike za raziskave v izobraževanju, Kodeksa etike in ravnanja
angleškega združenja za psihologijo (Code of Ethics and Conduct, 2009),
Kodeksa specialno rehabilitacijskih pedagogov Slovenije ter COREC do
kumenta (Central Office of Research Ethics Committees). V raziskavi so
bili udeleženci varovani, podatki anonimni, raziskavo je odobrila Komi
sija Republike Slovenje za medicinsko etiko in ne posega v človekovo in
tegriteto.
Izbor najpomembnejših pojavov za instrumentarij: Pri izdelavi in
strumentarija je bila uporabljena metodologija, ki jo je razvila Evropska
agencija v projektu Razvoj niza kazalnikov – za razvoj inkluzivnega izo
braževanja v Evropi (Kyriazopoulou in Weber, 2009). Celoten nabor poja
vov, določenih za opazovanje, je bil izbran s pomočjo literature in je obse
gal 60 spremenljivk. Za odločitev, katere najpomembnejše pojave vključiti
v faktorsko analizo, smo izdelali ekspertno analizo. V presojo petim ne
odvisnim ocenjevalcem (dvema strokovnjakoma in trem praktikom s pod
ročja OPP) je bil tako dan celoten nabor spremenljivk. Za izbrane pojave
182
nih in življenjskih okoliščinah, to je v dveh programih za otroke s po
sebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP): v izobraževalnem programu s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (v nadaljevan
ju DSP), v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenem
standardom (v nadaljevanju NIS). Utemeljujemo, da se skozi analizo 3R
-jev lahko določi, kateri dejavniki pripoznanja so za uspešno inkluzijo po
membni za tem, ko je učenec že vključen v program.
Raziskovalna vprašanja
1. Kakšna je latentna struktura dejavnikov pripoznanja v programu
DSP in v programu NIS?
2. Katere so razlike v latentni strukturi programov DSP in NIS?
3. Katerim vplivom za uspešno vključenost v dveh programih naj v pra
ksi - glede na latentni prostor pripoznanja - namenjamo pozornost?
Metodologija
Vzorec: V raziskavi je sodelovalo 10 rednih osnovnih šol ter 3 OŠPP iz Go
renjske, Ljubljanske, Štajerske in Primorske regije. Pri pouku je bilo opa
zovanih 63 učencev, 30 učencev programa DSP, 33 učencev programa NIS.
Izbrani so bili naključno. Vsi učenci so bili v programe usmerjeni z odloč
bo o usmeritvi. Učenec in učna ura, pri kateri je bil opazovan, sta bila iz
brana s strani vsake posamezne šole. Število deklic in dečkov se sklada s
podatkom o deležu deklic (od 30 % do 40 %) in dečkov (od 60 % do 70 %)
celotne populacije OPP (Osnovnošolsko izobraževanje …, 2013).
Etičnost raziskave: Izpeljava raziskave je zasnovana na etičnih nače
lih Vodnika etike za raziskave v izobraževanju, Kodeksa etike in ravnanja
angleškega združenja za psihologijo (Code of Ethics and Conduct, 2009),
Kodeksa specialno rehabilitacijskih pedagogov Slovenije ter COREC do
kumenta (Central Office of Research Ethics Committees). V raziskavi so
bili udeleženci varovani, podatki anonimni, raziskavo je odobrila Komi
sija Republike Slovenje za medicinsko etiko in ne posega v človekovo in
tegriteto.
Izbor najpomembnejših pojavov za instrumentarij: Pri izdelavi in
strumentarija je bila uporabljena metodologija, ki jo je razvila Evropska
agencija v projektu Razvoj niza kazalnikov – za razvoj inkluzivnega izo
braževanja v Evropi (Kyriazopoulou in Weber, 2009). Celoten nabor poja
vov, določenih za opazovanje, je bil izbran s pomočjo literature in je obse
gal 60 spremenljivk. Za odločitev, katere najpomembnejše pojave vključiti
v faktorsko analizo, smo izdelali ekspertno analizo. V presojo petim ne
odvisnim ocenjevalcem (dvema strokovnjakoma in trem praktikom s pod
ročja OPP) je bil tako dan celoten nabor spremenljivk. Za izbrane pojave
182
