Page 183 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 183
m. šmid, m. ozbič ■ latentna struktura pripoznanja ...
za vse učence (tu so aktualne prilagoditve), metode in oblike dela ter vo
denje razreda, ki odobrava raznolikost. S pomočjo ekspertne analize smo
operacionalizirali ekonomsko področje tako, da smo opredelili vlogo uči
telja. Zanimalo nas je ali učitelj uporablja takšne metode dela, ki omogo
čajo funkcioniranje učencev in prikaz njihovih sposobnosti, ali jih spod
buja k sodelovanju ter k razumevanju raznolikosti učencev. Določili smo
dve najpomembnejši metodi dela za OPP, to sta individualizacija in več
nivojska participacija. Del ekonomske pravice so tudi zahtevne naloge in
dostopen kurikul, zato smo opazovali, kako zahtevne naloge učitelj daje
učencem.
V nadaljevanju opisujemo še reprezentacijsko dimenzijo pripoznan
ja, ki predstavlja politični vidik socialne pravičnosti in pomeni takšno ure
ditev (preureditev) »okvira participacije« (Fraser, 2003: str. 88) (okolje,
prostor ali nivo participacije), da skupini ali posamezniku omogoča sode
lovanje v konkretnem okolju in mu omogoča odločanje v socialnem živ
ljenju družbe (Fraser, 2003; Olson, 2008). Avtorji zagovarjajo, da je okvir
participacije bistven za vsak koncept pravice, (ne)participacija pa informi
ra, kako je distributivna in rekognitivna pravica razumljena in kako se k
njej pristopa (ibid.). Če pogledamo vzgojo in izobraževanje, reprezentacija
pomeni aktivno fizično in verbalno participacijo v čim več različnih dejav
nostih in v čim širših prostorih šolskega (npr. pri pouku) in zunajšolskega
življenja (npr. v interesnih dejavnostih) ter zagotavljanje priložnosti parti
cipacije pri odločanju v zadevah, ki se nanašajo na otroke same (Higgins,
MacArthur in Kelly, 2009: str. 474; MacArthur et al., 2007; Olli, Vehka
koski in Salanterä, 2012; Smith, 2007: str. 147; Bingham, 2006). S spre
menljivkami smo zato opazovali verbalno in fizično participacijo učencev
v dejavnostih pouka, šole in širše. O slednjem smo se informirali s pomoč
jo dokumentacije šole ali s pomočjo pogovora z učitelji. Verbalna aktiv
nost in s tem vidnost učenca se kaže v iniciatorskih in pogajalskih akci
jah v odločanju, soodločanju v zadevah, ki se nanašajo nanj in na njegovo
ravnanje in učenje, npr., kje bo sodeloval in podobno (Olli et al., 2012).
Element reprezentacije je tudi zastopanje drugih učencev, opazujemo ga
pri sodelovanju v skupini, poročanju o delu skupine, posebnih zadolžitvah
(priprava projekcije za učno uro ali pomoč pri pripravi pripomočkov za ce
lotno skupino ipd.). Prav je omeniti, da se različni vidiki koncepta pripo
znanja prepletajo, kar bi zlasti lahko rekli za vidnost z dosežki in verbal
no participacijo.
Cilj raziskave
Cilj raziskave je na osnovi neposrednega opazovanja pouka in analize do
kumentov ugotoviti latentno strukturo koncepta pripoznanja v konkret
181
za vse učence (tu so aktualne prilagoditve), metode in oblike dela ter vo
denje razreda, ki odobrava raznolikost. S pomočjo ekspertne analize smo
operacionalizirali ekonomsko področje tako, da smo opredelili vlogo uči
telja. Zanimalo nas je ali učitelj uporablja takšne metode dela, ki omogo
čajo funkcioniranje učencev in prikaz njihovih sposobnosti, ali jih spod
buja k sodelovanju ter k razumevanju raznolikosti učencev. Določili smo
dve najpomembnejši metodi dela za OPP, to sta individualizacija in več
nivojska participacija. Del ekonomske pravice so tudi zahtevne naloge in
dostopen kurikul, zato smo opazovali, kako zahtevne naloge učitelj daje
učencem.
V nadaljevanju opisujemo še reprezentacijsko dimenzijo pripoznan
ja, ki predstavlja politični vidik socialne pravičnosti in pomeni takšno ure
ditev (preureditev) »okvira participacije« (Fraser, 2003: str. 88) (okolje,
prostor ali nivo participacije), da skupini ali posamezniku omogoča sode
lovanje v konkretnem okolju in mu omogoča odločanje v socialnem živ
ljenju družbe (Fraser, 2003; Olson, 2008). Avtorji zagovarjajo, da je okvir
participacije bistven za vsak koncept pravice, (ne)participacija pa informi
ra, kako je distributivna in rekognitivna pravica razumljena in kako se k
njej pristopa (ibid.). Če pogledamo vzgojo in izobraževanje, reprezentacija
pomeni aktivno fizično in verbalno participacijo v čim več različnih dejav
nostih in v čim širših prostorih šolskega (npr. pri pouku) in zunajšolskega
življenja (npr. v interesnih dejavnostih) ter zagotavljanje priložnosti parti
cipacije pri odločanju v zadevah, ki se nanašajo na otroke same (Higgins,
MacArthur in Kelly, 2009: str. 474; MacArthur et al., 2007; Olli, Vehka
koski in Salanterä, 2012; Smith, 2007: str. 147; Bingham, 2006). S spre
menljivkami smo zato opazovali verbalno in fizično participacijo učencev
v dejavnostih pouka, šole in širše. O slednjem smo se informirali s pomoč
jo dokumentacije šole ali s pomočjo pogovora z učitelji. Verbalna aktiv
nost in s tem vidnost učenca se kaže v iniciatorskih in pogajalskih akci
jah v odločanju, soodločanju v zadevah, ki se nanašajo nanj in na njegovo
ravnanje in učenje, npr., kje bo sodeloval in podobno (Olli et al., 2012).
Element reprezentacije je tudi zastopanje drugih učencev, opazujemo ga
pri sodelovanju v skupini, poročanju o delu skupine, posebnih zadolžitvah
(priprava projekcije za učno uro ali pomoč pri pripravi pripomočkov za ce
lotno skupino ipd.). Prav je omeniti, da se različni vidiki koncepta pripo
znanja prepletajo, kar bi zlasti lahko rekli za vidnost z dosežki in verbal
no participacijo.
Cilj raziskave
Cilj raziskave je na osnovi neposrednega opazovanja pouka in analize do
kumentov ugotoviti latentno strukturo koncepta pripoznanja v konkret
181
