Page 178 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 178
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
str. 10): »pripoznanje označuje vzajemni pripoznavajoči odnos med sub
jektoma, v katerem vsak vidi drugega kot sebi enakega in istočasno ločene
ga od sebe« (Hegel, 1998: str. 104–5, odstavki 191–3). Odnos je bistven za
konstituiranje človekove osebnosti. Pojem pripoznanja pri Heglu pome
ni odobravanje drugega človeka; ko se nekomu da priznanje, pomeni, da
ga cenimo, spoštujemo, hvalimo in pozitivno vrednotimo; priznanje je in
tersubjektivno konstituiranje družbenosti (Hegel, 1998). Fraser je statusni
model pripoznanja s 3R opredelila na osnovi težav v Heglovi predpostavki
o vzajemnem odnosu: kadar človek nima drugega ali drugih, ob katerem
bi ob medsebojnem pripoznanju zgradil identiteto, potem ljudje lahko in
morajo zgraditi svojo lastno identiteto sami. Zato je posledično predlaga
la alternativni pristop, da je pripoznanje vprašanje socialnega statusa, za
katerega je bistveno, da posamezniku ali skupini omogoča polno partner
stvo v socialnih interakcijah (Fraser, 2000: str. 112).
Termini rekognitivna teorija ali rekognicija, v slovenščini teorija pri
poznanja ali pripoznanje, tudi kritična teorija rekognicije ali rekognitiv
na pravica, vsi legitimno opredeljujejo koncept pripoznanja. Slovenski av
torji dosledno uporabljajo slovensko besedo pripoznanje (Mikulec, 2010;
Kroflič 2010a, 2010b; Rutar, 2011; Lesar, 2013). Po Borst (2011) mora biti
opredeljeno, o kateri vrsti pripoznanja teče beseda: o pripoznanju v smis
lu koncepta, o intrasubjektivnem pripoznanju (sprememba znotraj osebe,
skupine), o intersubjektivnem pripoznanju (sprememba med osebami ali
skupinami) ali o vsestranskem oz. družbenem pripoznanju. Vsakokratni
kontekst konkretnega besedila tudi opredeli, ali teče beseda o pripoznanju
v smislu teorije ali o pripoznanju kot o posamezni dimenziji pravice. Zato
v prispevku uporabljamo zgled vsakokrat navedenih besedil, pri lastnih
opredelitvah pa ob besedi »pripoznanje« določimo okoliščine, npr. pri
poznanje v medsebojnih odnosih, koncept pripoznanja.
Ni naključje, da se o konceptu pripoznanja v Sloveniji sprva razprav
lja v povezavi z multikulturno in interkulturno vzgojo ter izobraževanjem
(Lesar, 2009: str. 57). Koncept pripoznanja namreč v prvi vrsti služi iden
tifikaciji simbolnih, kulturnih in statusnih krivic, kjer pravice uveljavljajo
marginalne in podrejene skupine (Fraser, 2000). Z njim se odkriva »eks
kluzionistične prakse«, ki niso posledica prerazdelitvenih politik (Lesar,
2009a: str. 117). Mikulec (2010: str. 263‒4) za vzpostavljanje pravičnega šo
lanja v multikulturni družbi predlaga uporabo koncepta pripoznanja kot
vsebinske dopolnitve izpolnjevanja temeljnih človekovih pravic. Inkluzija
se kot pojem navezuje na kulturne razlike in podobnosti, ki omogočajo so
bivanje kultur, težava pa je v njeni nejasni teoretski osnovi. To pomanjklji
vost pa preseže pripoznanje, ki z dialoškim potencialom omogoča razvoj
176
str. 10): »pripoznanje označuje vzajemni pripoznavajoči odnos med sub
jektoma, v katerem vsak vidi drugega kot sebi enakega in istočasno ločene
ga od sebe« (Hegel, 1998: str. 104–5, odstavki 191–3). Odnos je bistven za
konstituiranje človekove osebnosti. Pojem pripoznanja pri Heglu pome
ni odobravanje drugega človeka; ko se nekomu da priznanje, pomeni, da
ga cenimo, spoštujemo, hvalimo in pozitivno vrednotimo; priznanje je in
tersubjektivno konstituiranje družbenosti (Hegel, 1998). Fraser je statusni
model pripoznanja s 3R opredelila na osnovi težav v Heglovi predpostavki
o vzajemnem odnosu: kadar človek nima drugega ali drugih, ob katerem
bi ob medsebojnem pripoznanju zgradil identiteto, potem ljudje lahko in
morajo zgraditi svojo lastno identiteto sami. Zato je posledično predlaga
la alternativni pristop, da je pripoznanje vprašanje socialnega statusa, za
katerega je bistveno, da posamezniku ali skupini omogoča polno partner
stvo v socialnih interakcijah (Fraser, 2000: str. 112).
Termini rekognitivna teorija ali rekognicija, v slovenščini teorija pri
poznanja ali pripoznanje, tudi kritična teorija rekognicije ali rekognitiv
na pravica, vsi legitimno opredeljujejo koncept pripoznanja. Slovenski av
torji dosledno uporabljajo slovensko besedo pripoznanje (Mikulec, 2010;
Kroflič 2010a, 2010b; Rutar, 2011; Lesar, 2013). Po Borst (2011) mora biti
opredeljeno, o kateri vrsti pripoznanja teče beseda: o pripoznanju v smis
lu koncepta, o intrasubjektivnem pripoznanju (sprememba znotraj osebe,
skupine), o intersubjektivnem pripoznanju (sprememba med osebami ali
skupinami) ali o vsestranskem oz. družbenem pripoznanju. Vsakokratni
kontekst konkretnega besedila tudi opredeli, ali teče beseda o pripoznanju
v smislu teorije ali o pripoznanju kot o posamezni dimenziji pravice. Zato
v prispevku uporabljamo zgled vsakokrat navedenih besedil, pri lastnih
opredelitvah pa ob besedi »pripoznanje« določimo okoliščine, npr. pri
poznanje v medsebojnih odnosih, koncept pripoznanja.
Ni naključje, da se o konceptu pripoznanja v Sloveniji sprva razprav
lja v povezavi z multikulturno in interkulturno vzgojo ter izobraževanjem
(Lesar, 2009: str. 57). Koncept pripoznanja namreč v prvi vrsti služi iden
tifikaciji simbolnih, kulturnih in statusnih krivic, kjer pravice uveljavljajo
marginalne in podrejene skupine (Fraser, 2000). Z njim se odkriva »eks
kluzionistične prakse«, ki niso posledica prerazdelitvenih politik (Lesar,
2009a: str. 117). Mikulec (2010: str. 263‒4) za vzpostavljanje pravičnega šo
lanja v multikulturni družbi predlaga uporabo koncepta pripoznanja kot
vsebinske dopolnitve izpolnjevanja temeljnih človekovih pravic. Inkluzija
se kot pojem navezuje na kulturne razlike in podobnosti, ki omogočajo so
bivanje kultur, težava pa je v njeni nejasni teoretski osnovi. To pomanjklji
vost pa preseže pripoznanje, ki z dialoškim potencialom omogoča razvoj
176
