Page 119 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 119
b. n. brečko ■ merjenje učinkov ikt na nivoju učiteljev
stop uporablja) in učenčeve kompetence (ali zna uporabljati IKT za šolsko
delo). Omenjeno lahko prikažemo z naslednjimi kazalniki: dostop do teh
nologije, uporaba IKT za različne namene (šolsko delo, uporaba namen
skih programov), spretnosti in veščine uporabe IKT. Uporaba sodobnih
pedagoških praks v razredu pa povratno vpliva na učenčevo uporabo IKT
– ki bo (morda) zaradi novih pedagoških pristopov, novih kompetenc po
gosteje uporabil IKT, kar sicer predstavlja povratno zanko. Ker vemo, da
so pomembni tudi zunanji dejavniki, kot je socialno ozadje, vključimo v
okvir tudi te.
Raziskovalno vprašanje
V pričujočem članku uporabimo predstavljeni konceptualni model in
nanj apliciramo podatke študije ICILS 2013, ki je bila izvedena pod okril
jem IEA. Pri tem se osredotočamo le na enega od nivojev, in sicer na uči
telje, kjer kot enega od učinkov IKT-ja opazujemo spremenjene pedago
ške prakse
V članku preučujemo, katere pedagoške prakse uporabljajo učitelji
pri svojem poučevanju in kateri dejavniki so povezani z uporabo IKT v
razredu.
Iz predlaganega konceptualnega okvira izhaja, da dejavniki instituci
je vplivajo na učitelje, kar naj bi se odražalo na njihovih pedagoških prak
sah, to pa naj bi se posredno odražalo na učencih oziroma na njihovih pri
dobljenih kompetencah in dosežkih.
Metodologija
Študija ICILS je bila podrobneje predstavljena že v predhodnih prispevkih,
zato je na tem mestu podrobno ne opisujemo. Gre za študijo, katere pri
marni cilj je preučevanje rabe IKT na nivoju šole, učiteljev in učencev. Po
leg vprašalnikov je študija vključevala tudi avtentične teste, s katerimi
je merila dosežke računalniške in informacijske pismenosti med učenci.
Študija je preučevala dve ciljni populaciji – populacijo učencev osmih raz
redov ter populacijo učiteljev, ki poučujejo v osmem razredu. V članku se
osredotočamo na populacijo učiteljev.
Vprašalnik ICILS 2013 za učitelje je vseboval različne sklope vprašanj
– nekatera od teh so merila mikronivo (delovanje učitelja), nekatera pa so
posredno preko učiteljev merila nivo institucije (mezonivo). Vprašalnik
je vseboval 16 sklopov vprašanj, izmed katerih smo za naše potrebe iden
tificirali 10 sklopov spremenljivk. Z obstoječimi kazalniki lahko izmeri
mo dejavnike mezonivoja (šole) in mikronivoja (učitelja), saj vprašalnik za
učitelje vsebuje poleg vprašanj o delu, kompetencah, stališčih itd. učiteljev
tudi vprašanja o strategijah šole.
117
stop uporablja) in učenčeve kompetence (ali zna uporabljati IKT za šolsko
delo). Omenjeno lahko prikažemo z naslednjimi kazalniki: dostop do teh
nologije, uporaba IKT za različne namene (šolsko delo, uporaba namen
skih programov), spretnosti in veščine uporabe IKT. Uporaba sodobnih
pedagoških praks v razredu pa povratno vpliva na učenčevo uporabo IKT
– ki bo (morda) zaradi novih pedagoških pristopov, novih kompetenc po
gosteje uporabil IKT, kar sicer predstavlja povratno zanko. Ker vemo, da
so pomembni tudi zunanji dejavniki, kot je socialno ozadje, vključimo v
okvir tudi te.
Raziskovalno vprašanje
V pričujočem članku uporabimo predstavljeni konceptualni model in
nanj apliciramo podatke študije ICILS 2013, ki je bila izvedena pod okril
jem IEA. Pri tem se osredotočamo le na enega od nivojev, in sicer na uči
telje, kjer kot enega od učinkov IKT-ja opazujemo spremenjene pedago
ške prakse
V članku preučujemo, katere pedagoške prakse uporabljajo učitelji
pri svojem poučevanju in kateri dejavniki so povezani z uporabo IKT v
razredu.
Iz predlaganega konceptualnega okvira izhaja, da dejavniki instituci
je vplivajo na učitelje, kar naj bi se odražalo na njihovih pedagoških prak
sah, to pa naj bi se posredno odražalo na učencih oziroma na njihovih pri
dobljenih kompetencah in dosežkih.
Metodologija
Študija ICILS je bila podrobneje predstavljena že v predhodnih prispevkih,
zato je na tem mestu podrobno ne opisujemo. Gre za študijo, katere pri
marni cilj je preučevanje rabe IKT na nivoju šole, učiteljev in učencev. Po
leg vprašalnikov je študija vključevala tudi avtentične teste, s katerimi
je merila dosežke računalniške in informacijske pismenosti med učenci.
Študija je preučevala dve ciljni populaciji – populacijo učencev osmih raz
redov ter populacijo učiteljev, ki poučujejo v osmem razredu. V članku se
osredotočamo na populacijo učiteljev.
Vprašalnik ICILS 2013 za učitelje je vseboval različne sklope vprašanj
– nekatera od teh so merila mikronivo (delovanje učitelja), nekatera pa so
posredno preko učiteljev merila nivo institucije (mezonivo). Vprašalnik
je vseboval 16 sklopov vprašanj, izmed katerih smo za naše potrebe iden
tificirali 10 sklopov spremenljivk. Z obstoječimi kazalniki lahko izmeri
mo dejavnike mezonivoja (šole) in mikronivoja (učitelja), saj vprašalnik za
učitelje vsebuje poleg vprašanj o delu, kompetencah, stališčih itd. učiteljev
tudi vprašanja o strategijah šole.
117
