Page 114 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 114
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
rabo IKT (npr. socialno ozadje, motivacija, kompetence učencev, kompe
tence učiteljev).
Gre za področje preučevanja, kjer je treba izpostaviti najmanj tri
ključne deležnike – šolo (pri tem šolo razumemo kot živ organizem), uči
telje in učence, kjer lahko opazujemo učinke IKT, prav tako pa opazuje
mo povezanost posameznih nivojev. Pri tem pa je nacionalni nivo tisti, ki
zagotavlja, da do sprememb (tako na mezo- kot mikronivoju) lahko pride.
Na tem mestu predstavimo nivoje, povezave oziroma odvisnosti med nji
mi ter potencialne učinke IKT, kot izhajajo iz literature.
Povezanost nivojev in potencialni učinki
Nacionalni nivo predstavlja širše (makro) okolje, ki ustvarja pogoje za ino
vativnost in omogoča, da se lahko zgodijo spremembe. Na tem nivoju pre
učujemo, kako država definira pomembnost IKT, ali ima država strategi
je, ki omogočajo in spodbujajo integracijo IKT v izobraževanje, kako je
uporaba zapisana v učnih načrtih ter ali in kako je zagotovljeno financi
ranje.
Učinki na nivoju šole
Vpliv IKT na šole je viden v obliki fizične strukture šole, organizaci
je šole ter politik in praks šole (Tondeur, Devos, Van Houtte, van Braak
in Valcke, 2009). Organizacijski vidik poudarja tudi Shah (2014), ko pre
učuje vpliv informacijskih sistemov na vodenje in organizacijo šole – iz
postavlja pozitivne učinke na upravljanje in vodenje, vključno z izboljšano
dostopnostjo do informacij, boljšo izkoriščenost šolskih virov, zmanjšan
je obsega dela in boljše upravljanje s časom. Informacijski sistemi zagotav
ljajo učiteljem in podpornim šolskim službam informacije, potrebne za
načrtovanje, oblikovaje politik in evalvacije. Shah (2014) meni, da so in
formacijski sistemi spremenili šolsko upravljanje na področju vodenja, od
ločanja, delovnih obremenitev, upravljanja s človeškimi viri, komunikaci
je in načrtovanja.
Ključno vlogo pri vpeljevanju sprememb ima vodstvo šole oziroma
ravnatelj, po eni strani je vzor, po drugi strani pa tisti, ki omogoča integra
cijo IKT v pedagoški proces učiteljev (Fullan 2007; Ghavifekr, Afshari,
Siraj, Seger, 2013). Kot vodja sprememb mora ravnatelj (vodstvo šole) spod
bujati kreativnost, odprtost in omogočati pogoje za vpeljevanje tehnologi
je v izobraževalni proces (Ghavifekr et al., 2013). Če uporabe IKT ne pod
pira in spodbuja šola (vodstvo), ki v našem primeru predstavlja mezon ivo,
bo tudi na mikronivoju, se pravi na nivoju učiteljev, težko prišlo do spre
memb.
112
rabo IKT (npr. socialno ozadje, motivacija, kompetence učencev, kompe
tence učiteljev).
Gre za področje preučevanja, kjer je treba izpostaviti najmanj tri
ključne deležnike – šolo (pri tem šolo razumemo kot živ organizem), uči
telje in učence, kjer lahko opazujemo učinke IKT, prav tako pa opazuje
mo povezanost posameznih nivojev. Pri tem pa je nacionalni nivo tisti, ki
zagotavlja, da do sprememb (tako na mezo- kot mikronivoju) lahko pride.
Na tem mestu predstavimo nivoje, povezave oziroma odvisnosti med nji
mi ter potencialne učinke IKT, kot izhajajo iz literature.
Povezanost nivojev in potencialni učinki
Nacionalni nivo predstavlja širše (makro) okolje, ki ustvarja pogoje za ino
vativnost in omogoča, da se lahko zgodijo spremembe. Na tem nivoju pre
učujemo, kako država definira pomembnost IKT, ali ima država strategi
je, ki omogočajo in spodbujajo integracijo IKT v izobraževanje, kako je
uporaba zapisana v učnih načrtih ter ali in kako je zagotovljeno financi
ranje.
Učinki na nivoju šole
Vpliv IKT na šole je viden v obliki fizične strukture šole, organizaci
je šole ter politik in praks šole (Tondeur, Devos, Van Houtte, van Braak
in Valcke, 2009). Organizacijski vidik poudarja tudi Shah (2014), ko pre
učuje vpliv informacijskih sistemov na vodenje in organizacijo šole – iz
postavlja pozitivne učinke na upravljanje in vodenje, vključno z izboljšano
dostopnostjo do informacij, boljšo izkoriščenost šolskih virov, zmanjšan
je obsega dela in boljše upravljanje s časom. Informacijski sistemi zagotav
ljajo učiteljem in podpornim šolskim službam informacije, potrebne za
načrtovanje, oblikovaje politik in evalvacije. Shah (2014) meni, da so in
formacijski sistemi spremenili šolsko upravljanje na področju vodenja, od
ločanja, delovnih obremenitev, upravljanja s človeškimi viri, komunikaci
je in načrtovanja.
Ključno vlogo pri vpeljevanju sprememb ima vodstvo šole oziroma
ravnatelj, po eni strani je vzor, po drugi strani pa tisti, ki omogoča integra
cijo IKT v pedagoški proces učiteljev (Fullan 2007; Ghavifekr, Afshari,
Siraj, Seger, 2013). Kot vodja sprememb mora ravnatelj (vodstvo šole) spod
bujati kreativnost, odprtost in omogočati pogoje za vpeljevanje tehnologi
je v izobraževalni proces (Ghavifekr et al., 2013). Če uporabe IKT ne pod
pira in spodbuja šola (vodstvo), ki v našem primeru predstavlja mezon ivo,
bo tudi na mikronivoju, se pravi na nivoju učiteljev, težko prišlo do spre
memb.
112
