Page 97 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 97
n. markelj, v. sember ■ povezanost šolske klime z zaznavanjem zadovoljstva ...
Izpeljani indeksi kazalnikov šolske klime imajo dobre psihometrič
ne značilnosti (po OECD, v izdaji). Cronbach α koeficienti zanesljivosti
za posamezne indekse so sprejemljivi do zmerno visoki: indeks občutka
pripadnosti šoli 0,798, indeks medvrstniškega nasilja 0,790, indeks discipli-
ne med poukom slovenščine 0,885, indeks navdušenja učitelja pri pouku slo-
venščine 0.873, indeks zaznave učiteljeve opore pri pouku slovenščine 0,847,
indeks usmerjenega poučevanja med poukom slovenščine 0,778 in indeks za-
znave povratne informacije 0.851.
Na podlagi rezultatov predhodnih raziskav smo v analize vključili
še dva indeksa v funkciji kontrolnih spremenljivk, in sicer indeks socialno-
-ekonomskega in kulturnega statusa (ESCS) in indeks čustvene opore staršev
(EMOSUPS). Slednjega so v raziskavi PISA 2018 ugotavljali s tremi po
stavkami, ki so jih 15-letniki ocenili na 4-stopenjski lestvici Likartovega
tipa (popolnoma se strinjam, strinjam se, ne strinjam se in sploh se ne strin
jam). Te postavke so: »Moji starši podpirajo moje izobraževalne napore
in dosežke«, »Moji starši me podprejo, ko v šoli naletim na težave« in
»Moji starši me spodbujajo k samozavesti«.
Postopek
Podatke smo analizirali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS
26.0. Za ugotavljanje napovednikov zadovoljstva z življenjem 15-letnikov
na podlagi različnih dejavnikov šolske klime je bila uporabljena multi
pla vstopna regresijska analiza (angl. Enter). Zaradi strukture dvostopenj
skega vzorčenja v raziskavi PISA – posamezniki so vzorčeni znotraj pred
hodno vzorčenih šol – smo za izračune vzorčnih varianc in standardnih
napak cenilk uporabili ustrezne vzorčne uteži, ki so na voljo v bazi, in me
tode bootstrap.
Pred postopkom smo preverili predpostavke normalnosti porazdelit
ve, multikolinearnosti, homoscedastičnosti in neodvisnosti napak.
Rezultati
V Preglednici 1 so prikazani rezultati opisne statistike za spremenljivko
zadovoljstvo z življenjem in za izbrane kazalnike šolske klime.
Slovenski 15-letniki v povprečju izkazujejo srednjo raven zadovolj-
stva z življenjem (Preglednica 1), ki je nekoliko nižja od povprečja OECD
(M = 7,04). Tudi pri vseh izbranih kazalnikih šolske klime so povpreč
ni indeksi za slovenske 15-letnike nižji od povprečnih indeksov OECD.3
Od povprečja OECD najbolj odstopata indeks zaznave učiteljeve opore pri
3 Za indeks usmerjenega poučevanja med poukom slovenščine žal v mednarodnem poročilu PISA
2018 nismo uspeli najti podatka za Slovenijo.
95
Izpeljani indeksi kazalnikov šolske klime imajo dobre psihometrič
ne značilnosti (po OECD, v izdaji). Cronbach α koeficienti zanesljivosti
za posamezne indekse so sprejemljivi do zmerno visoki: indeks občutka
pripadnosti šoli 0,798, indeks medvrstniškega nasilja 0,790, indeks discipli-
ne med poukom slovenščine 0,885, indeks navdušenja učitelja pri pouku slo-
venščine 0.873, indeks zaznave učiteljeve opore pri pouku slovenščine 0,847,
indeks usmerjenega poučevanja med poukom slovenščine 0,778 in indeks za-
znave povratne informacije 0.851.
Na podlagi rezultatov predhodnih raziskav smo v analize vključili
še dva indeksa v funkciji kontrolnih spremenljivk, in sicer indeks socialno-
-ekonomskega in kulturnega statusa (ESCS) in indeks čustvene opore staršev
(EMOSUPS). Slednjega so v raziskavi PISA 2018 ugotavljali s tremi po
stavkami, ki so jih 15-letniki ocenili na 4-stopenjski lestvici Likartovega
tipa (popolnoma se strinjam, strinjam se, ne strinjam se in sploh se ne strin
jam). Te postavke so: »Moji starši podpirajo moje izobraževalne napore
in dosežke«, »Moji starši me podprejo, ko v šoli naletim na težave« in
»Moji starši me spodbujajo k samozavesti«.
Postopek
Podatke smo analizirali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS
26.0. Za ugotavljanje napovednikov zadovoljstva z življenjem 15-letnikov
na podlagi različnih dejavnikov šolske klime je bila uporabljena multi
pla vstopna regresijska analiza (angl. Enter). Zaradi strukture dvostopenj
skega vzorčenja v raziskavi PISA – posamezniki so vzorčeni znotraj pred
hodno vzorčenih šol – smo za izračune vzorčnih varianc in standardnih
napak cenilk uporabili ustrezne vzorčne uteži, ki so na voljo v bazi, in me
tode bootstrap.
Pred postopkom smo preverili predpostavke normalnosti porazdelit
ve, multikolinearnosti, homoscedastičnosti in neodvisnosti napak.
Rezultati
V Preglednici 1 so prikazani rezultati opisne statistike za spremenljivko
zadovoljstvo z življenjem in za izbrane kazalnike šolske klime.
Slovenski 15-letniki v povprečju izkazujejo srednjo raven zadovolj-
stva z življenjem (Preglednica 1), ki je nekoliko nižja od povprečja OECD
(M = 7,04). Tudi pri vseh izbranih kazalnikih šolske klime so povpreč
ni indeksi za slovenske 15-letnike nižji od povprečnih indeksov OECD.3
Od povprečja OECD najbolj odstopata indeks zaznave učiteljeve opore pri
3 Za indeks usmerjenega poučevanja med poukom slovenščine žal v mednarodnem poročilu PISA
2018 nismo uspeli najti podatka za Slovenijo.
95
