Page 92 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 92
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
šole mladostnikom pomaga pri izgradnji pomembnih osebnostnih lastno
sti in veščin za učinkovito delovanje v življenju, kot so na primer samoza
vest, socialne veščine in odpornost na stres. V pozitivni šolski klimi vidiva
pomemben dejavnik zadovoljstva z življenjem predvsem pri tistih mlado
stnikih, ki doma nimajo ugodnega okolja za razvoj svojega potenciala.
Opredelitev šolske klime v raziskavi PISA in njena povezanost
z zadovoljstvom z življenjem
Raziskave, ki raziskujejo vpliv šolske klime na mladostnike, kažejo, da je
ta vpliv kompleksen in zelo širok. V raziskavi PISA verjamejo, da lahko
otroci lažje dosežejo svoj socialni, čustveni in akademski potencial, če obi
skujejo šolo s pozitivno, podporno in sodelovalno šolsko klimo (OECD,
2019).
Šolska klima se nanaša na značaj in kakovost šolskega življenja. V raz
iskavi PISA (OECD, 2019) šolsko klimo razumejo kot multidimenzional
ni konstrukt, ki zajema štiri področja: 1) varnost (red v razredu, izostajan
je, nadlegovanje, zloraba substanc, odnos šole do naštetih neprilagojenih
vedenj), 2) poučevanje in učenje (podpora učiteljev, povratna informacija,
navdušenje za poučevanje, nekateri vidiki kurikuluma, strokovna usposa
bljanja učiteljev, vodenje šole), 3) šolsko skupnost (odnos med učiteljem in
učenci, sodelovanje med učenci, spoštovanje različnosti, sodelovanje star
šev, občutek pripadnosti šoli) in 4) izobraževalno okolje (materialni, iz
obraževalni in tehnološki viri, organizacija dela v šoli). Kar se dogaja v
šoli, je ključ do razumevanja učenčevega občutka povezanosti z drugimi v
šoli, do njegovega zadovoljstva z različnimi vidiki življenja in ne nazadnje
do razumevanja fizičnega ter psihičnega zdravja (Bradshaw, Hoelscher in
Richardson, 2007).
Zaenkrat raziskave ugotavljajo povezanost različnih dejavnikov šol
ske klime z blagostanjem in z zadovoljstvom z življenjem. Na primer, po
zitivna šolska klima na eni strani vpliva na kognitivne dosežke učencev, na
drugi pa na boljše blagostanje in samozavest (MacNeil, Prater and Busch,
2009; Way, Reddy in Rhodes, 2007). Štraus (2017) ugotavlja, da visoke
ravni zadovoljstva z življenjem močno napoveduje občutek pripadnosti
šoli. Učitelji lahko tudi vzpodbujajo učenčevo blagostanje z zadovoljevan
jem njegovih potreb po avtonomnosti, kompetentnosti in z vpetostjo v
učni proces (Niemiec in Ryan, 2009).
Raziskave že dolgo časa kažejo, da je povratna informacija pomemb
na v odnosu do dosežkov učencev (npr. Gentrup et al., 2020), še posebno
formativna povratna informacija (npr. Schildkamp et al., 2020). Vendar
pa lahko empatična in fluidna povratna informacija pomaga mladostni
ku pri osebnostnem razvoju, ki je pomemben za akademsko področje,
90
šole mladostnikom pomaga pri izgradnji pomembnih osebnostnih lastno
sti in veščin za učinkovito delovanje v življenju, kot so na primer samoza
vest, socialne veščine in odpornost na stres. V pozitivni šolski klimi vidiva
pomemben dejavnik zadovoljstva z življenjem predvsem pri tistih mlado
stnikih, ki doma nimajo ugodnega okolja za razvoj svojega potenciala.
Opredelitev šolske klime v raziskavi PISA in njena povezanost
z zadovoljstvom z življenjem
Raziskave, ki raziskujejo vpliv šolske klime na mladostnike, kažejo, da je
ta vpliv kompleksen in zelo širok. V raziskavi PISA verjamejo, da lahko
otroci lažje dosežejo svoj socialni, čustveni in akademski potencial, če obi
skujejo šolo s pozitivno, podporno in sodelovalno šolsko klimo (OECD,
2019).
Šolska klima se nanaša na značaj in kakovost šolskega življenja. V raz
iskavi PISA (OECD, 2019) šolsko klimo razumejo kot multidimenzional
ni konstrukt, ki zajema štiri področja: 1) varnost (red v razredu, izostajan
je, nadlegovanje, zloraba substanc, odnos šole do naštetih neprilagojenih
vedenj), 2) poučevanje in učenje (podpora učiteljev, povratna informacija,
navdušenje za poučevanje, nekateri vidiki kurikuluma, strokovna usposa
bljanja učiteljev, vodenje šole), 3) šolsko skupnost (odnos med učiteljem in
učenci, sodelovanje med učenci, spoštovanje različnosti, sodelovanje star
šev, občutek pripadnosti šoli) in 4) izobraževalno okolje (materialni, iz
obraževalni in tehnološki viri, organizacija dela v šoli). Kar se dogaja v
šoli, je ključ do razumevanja učenčevega občutka povezanosti z drugimi v
šoli, do njegovega zadovoljstva z različnimi vidiki življenja in ne nazadnje
do razumevanja fizičnega ter psihičnega zdravja (Bradshaw, Hoelscher in
Richardson, 2007).
Zaenkrat raziskave ugotavljajo povezanost različnih dejavnikov šol
ske klime z blagostanjem in z zadovoljstvom z življenjem. Na primer, po
zitivna šolska klima na eni strani vpliva na kognitivne dosežke učencev, na
drugi pa na boljše blagostanje in samozavest (MacNeil, Prater and Busch,
2009; Way, Reddy in Rhodes, 2007). Štraus (2017) ugotavlja, da visoke
ravni zadovoljstva z življenjem močno napoveduje občutek pripadnosti
šoli. Učitelji lahko tudi vzpodbujajo učenčevo blagostanje z zadovoljevan
jem njegovih potreb po avtonomnosti, kompetentnosti in z vpetostjo v
učni proces (Niemiec in Ryan, 2009).
Raziskave že dolgo časa kažejo, da je povratna informacija pomemb
na v odnosu do dosežkov učencev (npr. Gentrup et al., 2020), še posebno
formativna povratna informacija (npr. Schildkamp et al., 2020). Vendar
pa lahko empatična in fluidna povratna informacija pomaga mladostni
ku pri osebnostnem razvoju, ki je pomemben za akademsko področje,
90
