Page 102 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 102
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
dokler ni skupni cilj dosežen, potem mladostniki občutijo učiteljevo pod
poro. Ob tem se mladostnik počuti dovolj pomembnega, vrednega in
sprejetega takšen, kakršen pač je, zato se je tudi indeks učiteljeve podpore
izkazal kot naslednji pomemben dejavnik zadovoljstva z življenjem.
Ugotovitve raziskav, predstavljenih v teoretičnem okviru, kažejo, da
ima pozitivno družinsko okolje zelo močan, morda najmočnejši, vpliv na
razvoj zadovoljstva z življenjem pri otrocih in mladostnikih. Tako se je
tudi indeks čustvene opore staršev izkazal kot pomembno povezan z zado-
voljstvom z življenjem (čeravno je korelacijski koeficient nižji v primerjavi
z indeksom občutka pripadnosti šoli), prav tako se je izkazal kot njegov po
memben napovednik.
Regresijski model kazalnikov šolske klime pojasnjuje 12,1 % skupne
variance zadovoljstva z življenjem, kar je zadovoljivo, saj v analizo nisva
vključili kazalnikov družinske klime. To pomeni, da šolsko okolje ima
učinek na oblikovanje mladostnikovega zadovoljstva z življenjem. Ta po
datek je še posebno pomemben zaradi tistih mladostnikov, ki zaradi raz
ličnih vzrokov nimajo pozitivne podpore v družinskem okolju. Za njih
je pomembno, da najdejo drugo okolje, ki razume njihovo čustvovanje
in podpira njihov razvoj. Šola lahko v njihovem primeru deluje kot bla
žilec drugih negativnih dejavnikov vsakdanjega življenja. Ponudi lahko
obilo priložnosti za vsakodnevno doživljanje pozitivnih dogodkov (inte
resne dejavnosti, oblikovanje prijateljstev, izgradnja občutka pripadnosti
in sprejemanja), na drugi strani pa lahko z intervencijami na ravni šole
mladostnikom pomaga pri izgradnji pomembnih osebnostnih lastnosti in
veščin za učinkovito delovanje v življenju, kot so na primer samozavest, so
cialne veščine in odpornost na stres.
Za razvoj slednjih vidiva priložnost za vključevanje šolske svetoval
ne službe pri preventivi (presejalni testi, tematske delavnice v okviru ob
veznih in izbirnih interesnih dejavnostih) in intervenciji (svetovalni raz
govori, napotitve), razrednika (osebni razgovori, napotitve v svetovalno
službo in tematske razredne ure) ter tudi posameznih učiteljev, ki lahko
znotraj pouka s svojo razumevajočo, vzpodbudno in pravično interakci
jo vplivajo na posameznike znotraj oddelka in tudi na dinamiko celot
nega oddelka. Poudarek pri vseh preventivnih dejavnostih bi moral biti
osredotočen na pozitivna občutja in dogajanja. Učiteljem je treba nuditi
strokovna izpopolnjevanja in popolno podporo pri lastnem osebnostnem
razvoju in ozaveščanju, saj brez le-tega ne morejo zares spremeniti svojega
učiteljskega sloga in biti zavedni večino časa med poučevanjem.
Na ravni šoli pa je treba vzpodbujati mladostnikov občutek pripad
nosti šoli, ki se je izkazal kot najpomembnejši napovednik zadovoljstva
z življenjem mladostnikov. Mladostnik občutek pripadnosti šoli razvija
100
dokler ni skupni cilj dosežen, potem mladostniki občutijo učiteljevo pod
poro. Ob tem se mladostnik počuti dovolj pomembnega, vrednega in
sprejetega takšen, kakršen pač je, zato se je tudi indeks učiteljeve podpore
izkazal kot naslednji pomemben dejavnik zadovoljstva z življenjem.
Ugotovitve raziskav, predstavljenih v teoretičnem okviru, kažejo, da
ima pozitivno družinsko okolje zelo močan, morda najmočnejši, vpliv na
razvoj zadovoljstva z življenjem pri otrocih in mladostnikih. Tako se je
tudi indeks čustvene opore staršev izkazal kot pomembno povezan z zado-
voljstvom z življenjem (čeravno je korelacijski koeficient nižji v primerjavi
z indeksom občutka pripadnosti šoli), prav tako se je izkazal kot njegov po
memben napovednik.
Regresijski model kazalnikov šolske klime pojasnjuje 12,1 % skupne
variance zadovoljstva z življenjem, kar je zadovoljivo, saj v analizo nisva
vključili kazalnikov družinske klime. To pomeni, da šolsko okolje ima
učinek na oblikovanje mladostnikovega zadovoljstva z življenjem. Ta po
datek je še posebno pomemben zaradi tistih mladostnikov, ki zaradi raz
ličnih vzrokov nimajo pozitivne podpore v družinskem okolju. Za njih
je pomembno, da najdejo drugo okolje, ki razume njihovo čustvovanje
in podpira njihov razvoj. Šola lahko v njihovem primeru deluje kot bla
žilec drugih negativnih dejavnikov vsakdanjega življenja. Ponudi lahko
obilo priložnosti za vsakodnevno doživljanje pozitivnih dogodkov (inte
resne dejavnosti, oblikovanje prijateljstev, izgradnja občutka pripadnosti
in sprejemanja), na drugi strani pa lahko z intervencijami na ravni šole
mladostnikom pomaga pri izgradnji pomembnih osebnostnih lastnosti in
veščin za učinkovito delovanje v življenju, kot so na primer samozavest, so
cialne veščine in odpornost na stres.
Za razvoj slednjih vidiva priložnost za vključevanje šolske svetoval
ne službe pri preventivi (presejalni testi, tematske delavnice v okviru ob
veznih in izbirnih interesnih dejavnostih) in intervenciji (svetovalni raz
govori, napotitve), razrednika (osebni razgovori, napotitve v svetovalno
službo in tematske razredne ure) ter tudi posameznih učiteljev, ki lahko
znotraj pouka s svojo razumevajočo, vzpodbudno in pravično interakci
jo vplivajo na posameznike znotraj oddelka in tudi na dinamiko celot
nega oddelka. Poudarek pri vseh preventivnih dejavnostih bi moral biti
osredotočen na pozitivna občutja in dogajanja. Učiteljem je treba nuditi
strokovna izpopolnjevanja in popolno podporo pri lastnem osebnostnem
razvoju in ozaveščanju, saj brez le-tega ne morejo zares spremeniti svojega
učiteljskega sloga in biti zavedni večino časa med poučevanjem.
Na ravni šoli pa je treba vzpodbujati mladostnikov občutek pripad
nosti šoli, ki se je izkazal kot najpomembnejši napovednik zadovoljstva
z življenjem mladostnikov. Mladostnik občutek pripadnosti šoli razvija
100
