Page 100 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 100
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Multipla regresijska analiza je pokazala, da je pet kazalnikov šolske
klime statistično značilnih napovednikov zadovoljstva z življenjem 15-let
nikov (F(7,4802) = 95,23, p = 0,000; ES = 0,11), model pa pojasnjuje le 12,1
% skupne variance zadovoljstva z življenjem (Preglednica 2). Izmed sed
mih napovednikov se dva nista izkazala kot pomembna (indeks navdušen
ja učitelja pri pouku slovenščine in indeks discipline med poukom slovenšči-
ne). Za najmočnejši napovednik zadovoljstva z življenjem 15-letnikov se
je izkazal indeks občutka pripadnosti šoli (β = 0,278), za edinega negativ
no povezanega napovednika pa se je izkazal indeks medvrstniškega nasilja.
Razprava
S prispevkom sva poskušali odgovoriti na raziskovalno vprašanje: Kateri
kazalniki šolske klime v raziskavi PISA 2018 se pomembno povezujejo z
zadovoljstvom z življenjem pri 15-letnikih.
Rezultati zadovoljstva z življenjem in izbranih kazalnikov šolske kli
me so pod povprečjem držav OECD. Raven zadovoljstva z življenjem slo
venskih 15-letnikov se je v povprečju izkazala kot nekoliko nižja v primer
sjalivkiasspeopvopkraežčejetmuddi,rkžoavpoOgEleCdDam(oMstSrI u=k6tu,8r4o;oMdgOoEvoCroDv = 7,04). Podobna
(Šterman Ivančič,
2019): v primerjavi s povprečjem držav OECD je delež slovenskih 15-letni
kov v skupini z višje izraženim zadovoljstvom z življenjem nižji za 3 % in
delež 15-letnikov z nizkim zadovoljstvom z življenjem višji za 4 %.
Na vseh izbranih kazalnikih šolske klime so slovenski 15-letniki po
ročali o nižjih povprečnih vrednostih glede na povprečje OECD. Najbolj
odstopajo na spremenljivkah, ki opisujejo komunikacijo učiteljev sloven
ščine v primerjavi z učitelji materinščine v državah OECD: 15-letniki za
znavajo, da slovenski učitelji kažejo manj navdušenja pri poučevanju, da
jejo manj usmeritev za učenje in povratnih informacij, obenem pa tudi
izkazujejo manj čustvene opore. Največje odstopanje se pojavi pri indeksu
zaznane učiteljeve opore pri pouku slovenščine, kjer so rezultati tudi na na
cionalni ravni najnižji (Šterman Ivančič, 2019). Precej nižja od povprečne
ravni držav OECD je tudi vrednost indeksa zaznave povratne informaci-
je. Pozitivno je, da je tudi indeks zaznave medvrstniškega nasilja nekoliko
nižji od povprečja držav OECD, kar pomeni, da slovenski 15-letniki v pov
prečju redkeje doživljajo medvrstniško nasilje.
Naš model multiple regresijske analize vključuje 5 kazalnikov šolske
klime (razvrščeni po moči napovedi): indeks občutka pripadnosti šoli, in-
deks zaznave povratne informacije, indeks medvrstniškega nasilja, indeks
zaznave učiteljeve opore pri pouku slovenščine in indeks usmerjenega pou-
čevanja med poukom slovenščine. Ti rezultati so nam dali odgovor na za
stavljeno raziskovalno vprašanje: Kateri kazalniki šolske klime v raziskavi
98
Multipla regresijska analiza je pokazala, da je pet kazalnikov šolske
klime statistično značilnih napovednikov zadovoljstva z življenjem 15-let
nikov (F(7,4802) = 95,23, p = 0,000; ES = 0,11), model pa pojasnjuje le 12,1
% skupne variance zadovoljstva z življenjem (Preglednica 2). Izmed sed
mih napovednikov se dva nista izkazala kot pomembna (indeks navdušen
ja učitelja pri pouku slovenščine in indeks discipline med poukom slovenšči-
ne). Za najmočnejši napovednik zadovoljstva z življenjem 15-letnikov se
je izkazal indeks občutka pripadnosti šoli (β = 0,278), za edinega negativ
no povezanega napovednika pa se je izkazal indeks medvrstniškega nasilja.
Razprava
S prispevkom sva poskušali odgovoriti na raziskovalno vprašanje: Kateri
kazalniki šolske klime v raziskavi PISA 2018 se pomembno povezujejo z
zadovoljstvom z življenjem pri 15-letnikih.
Rezultati zadovoljstva z življenjem in izbranih kazalnikov šolske kli
me so pod povprečjem držav OECD. Raven zadovoljstva z življenjem slo
venskih 15-letnikov se je v povprečju izkazala kot nekoliko nižja v primer
sjalivkiasspeopvopkraežčejetmuddi,rkžoavpoOgEleCdDam(oMstSrI u=k6tu,8r4o;oMdgOoEvoCroDv = 7,04). Podobna
(Šterman Ivančič,
2019): v primerjavi s povprečjem držav OECD je delež slovenskih 15-letni
kov v skupini z višje izraženim zadovoljstvom z življenjem nižji za 3 % in
delež 15-letnikov z nizkim zadovoljstvom z življenjem višji za 4 %.
Na vseh izbranih kazalnikih šolske klime so slovenski 15-letniki po
ročali o nižjih povprečnih vrednostih glede na povprečje OECD. Najbolj
odstopajo na spremenljivkah, ki opisujejo komunikacijo učiteljev sloven
ščine v primerjavi z učitelji materinščine v državah OECD: 15-letniki za
znavajo, da slovenski učitelji kažejo manj navdušenja pri poučevanju, da
jejo manj usmeritev za učenje in povratnih informacij, obenem pa tudi
izkazujejo manj čustvene opore. Največje odstopanje se pojavi pri indeksu
zaznane učiteljeve opore pri pouku slovenščine, kjer so rezultati tudi na na
cionalni ravni najnižji (Šterman Ivančič, 2019). Precej nižja od povprečne
ravni držav OECD je tudi vrednost indeksa zaznave povratne informaci-
je. Pozitivno je, da je tudi indeks zaznave medvrstniškega nasilja nekoliko
nižji od povprečja držav OECD, kar pomeni, da slovenski 15-letniki v pov
prečju redkeje doživljajo medvrstniško nasilje.
Naš model multiple regresijske analize vključuje 5 kazalnikov šolske
klime (razvrščeni po moči napovedi): indeks občutka pripadnosti šoli, in-
deks zaznave povratne informacije, indeks medvrstniškega nasilja, indeks
zaznave učiteljeve opore pri pouku slovenščine in indeks usmerjenega pou-
čevanja med poukom slovenščine. Ti rezultati so nam dali odgovor na za
stavljeno raziskovalno vprašanje: Kateri kazalniki šolske klime v raziskavi
98
