Page 101 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 101
n. markelj, v. sember ■ povezanost šolske klime z zaznavanjem zadovoljstva ...
PISA 2018 se pomembno povezujejo z zadovoljstvom z življenjem pri 15-let
nikih. V nadaljevanju pa je potrebno še interpretirati njihov pomen.
Najmočnejši napovednik je indeks občutka pripadnosti šoli. Če
mladostnik zlahka sklepa prijateljstva in v šoli čuti, da ga imajo vrstniki
radi in ga sprejemajo, se ne počuti izločenega ali osamljenega. Takšna
pozitivna občutja in vpetost mladostnika v dejavnosti šole so pomemben
napovednik večjega zadovoljstva z življenjem. Nasprotno pa pogostost do
življanja fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja ter nasilja v obli
ki namernega izločanja iz vrstniških skupnih aktivnosti zmanjšuje ob
čutek zadovoljstva z življenjem mladostnika. Tu se lahko navežemo na
Griffinove (2002, v Park, 2004) in Arslanove (2019) ugotovitve: social
na izključenost in negativne izkušnje z vrstniki negativno vplivajo na za
dovoljstvo z življenjem mladostnika, pri čemer njegova samozavest in od
pornost proti stresu igrata ključno mediatorsko vlogo. Navežemo se lahko
tudi na ugotovitve raziskav o negativni povezanosti zadovoljstva z življen
jem s pogostostjo doživljanja medvrstniškega nasilja (Navaro, Ruiz-Oliva,
Larranaga in Yubero, 2013; Šterman Ivančič, 2017; Štraus, 2017). Z vidi
ka povezanosti socialne izključenosti z zadovoljstvom v življenju lahko to
rej razložimo, zakaj sta občutek pripadnosti šoli in pogostost doživljanja
medvrstniškega nasilja pomembna napovednika zadovoljstva z življenjem
tudi v našem modelu.
Na drugi strani ne smemo zanemariti pomembnost interakcij med
učitelji in dijaki. Kot prvo izmed pomembnih značilnosti interakcij se je
izkazalo učiteljevo usmerjeno poučevanje. Če učitelj postavi jasne cilje,
povzema preteklo snov ter sproti preverja, ali so dijaki razumeli navodi
la, potem se mladostniki počutijo bolj samozavestne (primerjaj Gilman,
Huebner in Laughlin, 2000 ter Diener in Diener, 2009), saj vedo, kaj se od
njih pričakuje in kaj morajo narediti, njihov um pa bo lažje ostal osredoto
čen na pomembno. Naj spomniva, da so Luo, Zhu in You (2016) pokazali,
da je raztreščeni um negativno povezan z zadovoljstvom z življenjem mla
dostnikov, pri čemer samozavest igra vlogo mediatorja.
Učiteljeve povratne informacije dijaku o njegovih močnih in šib
kih področjih ter usmeritve, kako lahko izboljša pomanjkljivosti, so prav
tako pomemben napovednik zadovoljstva z življenjem mladostnikov. Tu
se naši rezultati skladajo z ugotovitvami raziskav, ki preučujejo pozitiv
ni vpliv različnih vrst povratnih informacij na dosežke učencev (Gentrup
et al., 2020) in na druga področja njihovega razvoja (Schildkamp et al.,
2020; Torres, Higheagle Strong in Adesope, 2020): samozavest, akadem
sko samopodobo in spretnosti samoregulativnega učenja.
Če učitelj ob tem kaže tudi interes za posameznikovo učenje, nudi
pomoč v pravem trenutku, pomaga pri učenju in vztraja s svojo podporo,
99
PISA 2018 se pomembno povezujejo z zadovoljstvom z življenjem pri 15-let
nikih. V nadaljevanju pa je potrebno še interpretirati njihov pomen.
Najmočnejši napovednik je indeks občutka pripadnosti šoli. Če
mladostnik zlahka sklepa prijateljstva in v šoli čuti, da ga imajo vrstniki
radi in ga sprejemajo, se ne počuti izločenega ali osamljenega. Takšna
pozitivna občutja in vpetost mladostnika v dejavnosti šole so pomemben
napovednik večjega zadovoljstva z življenjem. Nasprotno pa pogostost do
življanja fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja ter nasilja v obli
ki namernega izločanja iz vrstniških skupnih aktivnosti zmanjšuje ob
čutek zadovoljstva z življenjem mladostnika. Tu se lahko navežemo na
Griffinove (2002, v Park, 2004) in Arslanove (2019) ugotovitve: social
na izključenost in negativne izkušnje z vrstniki negativno vplivajo na za
dovoljstvo z življenjem mladostnika, pri čemer njegova samozavest in od
pornost proti stresu igrata ključno mediatorsko vlogo. Navežemo se lahko
tudi na ugotovitve raziskav o negativni povezanosti zadovoljstva z življen
jem s pogostostjo doživljanja medvrstniškega nasilja (Navaro, Ruiz-Oliva,
Larranaga in Yubero, 2013; Šterman Ivančič, 2017; Štraus, 2017). Z vidi
ka povezanosti socialne izključenosti z zadovoljstvom v življenju lahko to
rej razložimo, zakaj sta občutek pripadnosti šoli in pogostost doživljanja
medvrstniškega nasilja pomembna napovednika zadovoljstva z življenjem
tudi v našem modelu.
Na drugi strani ne smemo zanemariti pomembnost interakcij med
učitelji in dijaki. Kot prvo izmed pomembnih značilnosti interakcij se je
izkazalo učiteljevo usmerjeno poučevanje. Če učitelj postavi jasne cilje,
povzema preteklo snov ter sproti preverja, ali so dijaki razumeli navodi
la, potem se mladostniki počutijo bolj samozavestne (primerjaj Gilman,
Huebner in Laughlin, 2000 ter Diener in Diener, 2009), saj vedo, kaj se od
njih pričakuje in kaj morajo narediti, njihov um pa bo lažje ostal osredoto
čen na pomembno. Naj spomniva, da so Luo, Zhu in You (2016) pokazali,
da je raztreščeni um negativno povezan z zadovoljstvom z življenjem mla
dostnikov, pri čemer samozavest igra vlogo mediatorja.
Učiteljeve povratne informacije dijaku o njegovih močnih in šib
kih področjih ter usmeritve, kako lahko izboljša pomanjkljivosti, so prav
tako pomemben napovednik zadovoljstva z življenjem mladostnikov. Tu
se naši rezultati skladajo z ugotovitvami raziskav, ki preučujejo pozitiv
ni vpliv različnih vrst povratnih informacij na dosežke učencev (Gentrup
et al., 2020) in na druga področja njihovega razvoja (Schildkamp et al.,
2020; Torres, Higheagle Strong in Adesope, 2020): samozavest, akadem
sko samopodobo in spretnosti samoregulativnega učenja.
Če učitelj ob tem kaže tudi interes za posameznikovo učenje, nudi
pomoč v pravem trenutku, pomaga pri učenju in vztraja s svojo podporo,
99
