Page 94 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 94
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Raziskovalni problem
Predstavljena izhodišča kažejo na pomembnost okoljskih dejavnikov pri
oblikovanju posameznikovega blagostanja, pri čemer seveda ne želiva za
nemariti pomena posameznikove samodejavnosti pri lastnem osebnem
razvoju. Rezultati v uvodu predstavljenih raziskav so jasno pokazali po
vezanost nekaterih dejavnikov okolja z mladostnikovim zadovoljstvom z
življenjem, kot so na primer podpora staršev, odnosi z vrstniki in neka
teri dejavniki šolske klime. Ker predstavljene raziskave ugotavljajo, da je
mladostnikovo zadovoljstvo z življenjem pomemben mediator med ne
ugodnim okoljem na eni strani ter njegovim psihosocialnim razvojem in
subjektivnim blagostanjem v kasnejšem življenju na drugi strani, je smi
selno raziskati, kateri dejavniki šolske klime so tisti, ki lahko ublažijo ne
gativne dejavnike mladostnikovega domačega okolja na njegov razvoj ali
morda celo preusmerijo njegov razvoj v pozitivno smer.
Če želimo v šolskem okolju zagotoviti čim boljše pogoje za celovit
osebnostni razvoj učencev, je prav, da raziščemo, kako dogajanje v šoli
vpliva na blagostanje učencev. Zavedava se, da gre pri tem za kompleksen
sistem sovplivov, ki jih je težko kontrolirati, zato se bova v prispevku ome
jili na iskanje povezav med zadovoljstvom z življenjem 15-letnikov in ne
katerimi dejavniki šolske klime, ki jih omogoča baza podatkov raziskave
PISA 2018.
Zato želiva s prispevkom odgovoriti na naslednje raziskovalno vpra
šanje: Kateri kazalniki šolske klime v raziskavi PISA 2018 se pomembno
povezujejo z zadovoljstvom z življenjem pri 15-letnikih.
Metodologija
Osnova za analize so slovenski podatki iz raziskave PISA 2018.2 V nadalje
vanju so predstavljene informacije o vključenem podvzorcu in spremen
ljivkah, ki so bile vključene v model za ugotavljanje njihovih povezanosti.
Udeleženci
V vzorec so vključeni 15-letni učenci in učenke iz raziskave PISA 2018 (v
nadaljevanju petnajstletniki), za katere so na voljo podatki o različnih vi
dikih njihovega blagostanja ter o različnih kazalnikih šolske klime. V
analizo je bilo skupaj vključenih 4810 15-letnikov, od tega je 2284 deklet
(47,5 %) in 2526 fantov (52,5 %).
2 Postopki vzorčenja in izvedba raziskave na šoli so podrobneje opisani v tehničnih standar-
dih raziskave PISA 2018 (OECD, v izdaji).
92
Raziskovalni problem
Predstavljena izhodišča kažejo na pomembnost okoljskih dejavnikov pri
oblikovanju posameznikovega blagostanja, pri čemer seveda ne želiva za
nemariti pomena posameznikove samodejavnosti pri lastnem osebnem
razvoju. Rezultati v uvodu predstavljenih raziskav so jasno pokazali po
vezanost nekaterih dejavnikov okolja z mladostnikovim zadovoljstvom z
življenjem, kot so na primer podpora staršev, odnosi z vrstniki in neka
teri dejavniki šolske klime. Ker predstavljene raziskave ugotavljajo, da je
mladostnikovo zadovoljstvo z življenjem pomemben mediator med ne
ugodnim okoljem na eni strani ter njegovim psihosocialnim razvojem in
subjektivnim blagostanjem v kasnejšem življenju na drugi strani, je smi
selno raziskati, kateri dejavniki šolske klime so tisti, ki lahko ublažijo ne
gativne dejavnike mladostnikovega domačega okolja na njegov razvoj ali
morda celo preusmerijo njegov razvoj v pozitivno smer.
Če želimo v šolskem okolju zagotoviti čim boljše pogoje za celovit
osebnostni razvoj učencev, je prav, da raziščemo, kako dogajanje v šoli
vpliva na blagostanje učencev. Zavedava se, da gre pri tem za kompleksen
sistem sovplivov, ki jih je težko kontrolirati, zato se bova v prispevku ome
jili na iskanje povezav med zadovoljstvom z življenjem 15-letnikov in ne
katerimi dejavniki šolske klime, ki jih omogoča baza podatkov raziskave
PISA 2018.
Zato želiva s prispevkom odgovoriti na naslednje raziskovalno vpra
šanje: Kateri kazalniki šolske klime v raziskavi PISA 2018 se pomembno
povezujejo z zadovoljstvom z življenjem pri 15-letnikih.
Metodologija
Osnova za analize so slovenski podatki iz raziskave PISA 2018.2 V nadalje
vanju so predstavljene informacije o vključenem podvzorcu in spremen
ljivkah, ki so bile vključene v model za ugotavljanje njihovih povezanosti.
Udeleženci
V vzorec so vključeni 15-letni učenci in učenke iz raziskave PISA 2018 (v
nadaljevanju petnajstletniki), za katere so na voljo podatki o različnih vi
dikih njihovega blagostanja ter o različnih kazalnikih šolske klime. V
analizo je bilo skupaj vključenih 4810 15-letnikov, od tega je 2284 deklet
(47,5 %) in 2526 fantov (52,5 %).
2 Postopki vzorčenja in izvedba raziskave na šoli so podrobneje opisani v tehničnih standar-
dih raziskave PISA 2018 (OECD, v izdaji).
92
